Jedro

Če med istima strankama in glede iste terjatve ter na isti predmet izvršbe že teče izvršilni postopek, se predlog za izvršbo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo, potem, ko je ugotovilo, da med istima strankama in glede iste terjatve ter na isti predmet izvršbe že teče izvršilni postopek pod opr. št. In 176/2009. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Sklep izpodbija v celoti zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, naslovnemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Upnik navaja, da nikakor ne gre za isti predmet izvršbe. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Žalcu je za predmetno nepremičnino zaveden podatek, da je 1/2 v lasti L. B., B. ..., P., druga polovica pa v lasti L. B., Č. ..., C. Upnik z veliko verjetnostjo domneva, da gre v konkretnem primeru za eno in isto osebo (B. L.), pri čemer pa je do tovrstnega zavajajočega zapisa v zemljiški knjigi verjetno prišlo zaradi transformacije iz klasične v elektronsko obliko, saj kolikor je upniku znano, je B. L., roj. ..., včasih bival na naslovu Č. ..., C. Postopek pod opr. št. In 176/2009 teče zoper eno polovico dolžnikove nepremičnine, predmet postopka pod opr. št. In 211/2009 pa je bila druga polovica dolžnikove nepremičnine. Zato so zaključki sodišča o identiteti predmeta izvršbe preuranjeni in napačni. Zaradi tega je upnik predlagal kot dokaz vpogled v zbirko listin, čemur pa sodišče ni sledilo. Sodišče bi moralo izvesti vse dokaze z vpogledom v zbirko listin za predmetno nepremičnino, se prepričati o identiteti dolžnika ter o zadevi šele nato odločiti, ne pa predloga o izvršbi enostavno zavreči. Odločitev sodišča je zato preuranjena in napačna tudi s tega vidika.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tudi v izvršilnem postopku mora izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali med istima strankama in glede iste terjatve ter na isti predmet izvršbe že teče izvršilni postopek. V kolikor to ugotovi, je dolžno po III. odst. 189. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. ZIZ predlog za izvršbo zavreči. V obravnavani zadevi je sodišče pravilno ugotovilo, da med istima strankama in glede iste terjatve na isti predmet izvršbe že teče izvršilni postopek pod opr. št. In 176/2009, zato je pravilno, v skladu z zgoraj obrazloženim, predlog za izvršbo zavrglo. Pritožbene navedbe, da ne gre za isti predmet izvršbe niso utemeljene. Glede na to, da je predmet izvršbe lahko vsaka dolžnikova stvar (stvar pa je po 15. čl. Stvarnopravnega zakonika-SPZ samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje-izvršuje posestna dejanja) in glede na 18. čl. SPZ, da je nepremičnina enaka pojmu zemljiške parcele, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo, je sodišče prve stopnje (po vpogledu spisa In 176/2009, iz katerega je fotokopiralo predlog za izvršbo in sklep o izvršbi – priloge C1 in C2) pravilno odločilo, da je v obeh postopkih bila predlagana in v postopku pod opr. št. In 176/2009 tudi dovoljena izvršba z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičninah parc. št. ... in ..., vpisanih pri vl. št. ... k.o. O. v., katerih lastnik je dolžnik B. L., B. p. P. ..., P., do 1/2, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin, prodajo le-teh in s poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo na račun pooblaščenca upnika. Glede na obrazloženo bi moral upnik, kateremu se glede na pritožbene navedbe ni porodil dvom o tem, da gre za eno in isto osebo, v obstoječem postopku In 176/2009 predlagati nadaljevanje izvršbe še na drugo polovico iste nepremičnine, ne pa, da je vložil drug izvršilni predlog zaradi izterjave iste terjatve med istima strankama (z istim naslovom) in na isti predmet izvršbe.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. in I. odst. 366. čl. ZPP, vse pa v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora na podlagi I. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 154. čl. ZPP sam kriti svoje pritožbene stroške.