Jedro

Med potrebne stroške ni mogoče šteti potnih stroškov - kilometrine in povračila stroškov za odsotnost odvetnika iz pisarne med potovanjem iz Ptuja v Maribor. Za takšne primere je možno angažiranje substituta. Stranka v postopku si lahko izbere pooblaščenca, ki ima pisarno izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek in mora v takem primeru odvetniku plačati vse stroške, ki jih je ta zanj imel v zvezi z nudenjem pravne pomoči, vendar pa vseh teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je dolžna - glede na določbo 155. člena ZPP - povrniti samo za postopek potrebne stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: "2. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 40.965,00 SIT, v osmih dneh pod izvršbo."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik tožbe in sklenilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki potrebne stroške njene pooblaščenke v višini 61.300,00 SIT.

Zoper odločitev o povrnitvi stroškov postopka v 2. odst. navedenega sklepa se pritožuje tožeča stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki prisodilo previsoke stroške. Tožnica je modificirala oz. znižala tožbeni zahtevek na skupno vrednost 240.477,50 SIT, kar pomeni, da so odvetniške storitve ovrednotene s 300 točkami. Tožena stranka je šele na obravnavi dne 12.1.1998 predložila pripravljalni spis in prav zaradi priprave odgovora tožnice na njene navedbe je bila obravnava preložena, nato pa je podala novo pripravljalno vlogo 9.2.1998. Tako so nastali nepotrebni stroški obravnave 12.1.1998, ko bi tožeča stranka lahko uveljavljala celo separatne stroške, vendar tega ni storila. Tožeča stranka predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in tožnici naloži v plačilo le potrebne stroške postopka, med katere ne sodijo niti stroški za pristop na obravnavo dne 12.1.1998, niti stroški prevoza za relacijo Ptuj - Maribor, saj bi odvetnik tožene stranke za narok v Mariboru lahko angažiral substituta.

Pritožba je utemeljena.

Glede na pritožbene navedbe je sodišče preverilo, katere stroške je prvostopenjsko sodišče štelo kot potrebne in jih naložilo v plačilo tožeči stranki. Skladno z določbo 1. odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.

Prvostopenjsko sodišče je priznalo toženi stranki previsoke stroške v obravnavani zadevi in sicer zato, ker je zmotno uporabilo citirano določbo 1. odst. 155. člena ZPP. Pritožba utemeljeno opozarja, da je do preložitve naroka dne 12.1.1998 prišlo iz razlogov na strani tožene stranke in da zato stroški za pristop odvetnika tožene stranke na ta narok niso bili potrebni. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz podatkov v spisu, razpisalo narok za datum 12.1.1997 z odredbo z dne 26.11.1997, vabilo pa je bilo toženi stranki vročeno 3.12.1997. Dne 15.12.1997 je tožeča stranka s pripravljalno vlogo modificirala tožbo, ta vloga pa je bila že 18.12.1997 vročena odvetnici tožene stranke, kot izhaja iz povratnice v sodnem spisu. Tožena stranka je imela nedvomno dovolj časa za pravočasno pripravo pripravljalne vloge, vendar pa jo je predložila sodišču šele na samem naroku dne 12.1.1997. Zato tožeča stranka utemeljeno opozarja, da stroškov za pristop odvetnice tožene stranke na narok dne 12.1.1998 ni mogoče šteti kot potrebne stroške, saj je bila obravnava preložena na kasnejši termin iz razlogov na strani tožene stranke. Prav tako je potrebno pritrditi pritožbi, da med potrebne stroške ni mogoče šteti potnih stroškov - kilometrine in povračila stroškov za odsotnost odvetnika iz pisarne med potovanjem iz Ptuja v Maribor. Za takšne primere je možno angažiranje substituta.

Stranka v postopku si nedvomno lahko izbere pooblaščenca odvetnika, ki ima pisarno izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek in mora v takem primeru odvetniku plačati vse stroške, ki jih je ta zanj imel v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Vendar pa vseh teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je dolžna - glede na citirano določbo 155. člena ZPP - povrniti samo za postopek potrebne stroške.

Iz navedenega razloga toženi stranki ni mogoče priznati potnih stroškov za potovanje odvetnika na obravnavo na relaciji Ptuj - Maribor.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče štelo kot potrebne le stroške v višini 40.965,00 SIT (2 X 225 točk za dve pripravljalni vlogi z dne 9.1.1998 in z dne 9.2.1998 ter 75 točk, priglašenih v stroškovniku tožene stranke, za obravnavo dne 5.3.1998, tj. skupaj 525 točk, kar znaša po vrednosti točke 76,50 SIT skupaj 40.162,50 SIT, ter 2% za materialne stroške). Stroški so odmerjeni po veljavni Odvetniški tarifi (Ur.l. RS št. 7/95) - Tar.št.13, 14, 15. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo 2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in znižalo stroške postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, na znesek 40.162,50 SIT (namesto 61.300,00 SIT).

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).