Jedro

Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj (tožba in zamudna sodba) opravljeni pravilno. Sodišče prve stopnje se do dokaznih predlogov ni opredelilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti (točka I izreka), zavrglo predlog za obnovo postopka (točka II izreka) in pritožbo zoper zamudno sodbo (točka III izreka) ter odločilo, da toženec sam krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžan povrniti njegove stroške postopka v znesku 73,20 EUR (točka IV izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je s predloženimi fotografijami predalčnika, svojim zaslišanjem in zaslišanjem prič ter poizvedbami na pošti v A. glede vročanja pošiljke dokazoval, da je v času vročanja tožbe v odgovor in zamudne sodbe imel hišni predalčnik in da vročevalec ni pustil na vratih stanovanja obvestila o poskusu vročitve. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb toženca, da bi bili družinski člani seznanjeni z obvestilom o prejeti pošiljki, če bi bilo v resnici puščeno na vratih stanovanja. Poleg tega se sodišče ni opredelilo do dejstva, da je bilo obvestilo o vročitvi sklepa o izvršbi na podlagi zamudne sodbe puščeno v predalčniku, že pred sporno vročitvijo pa je toženec na istem naslovu prevzel priporočeno pošiljko s podpisom povratnice z dne 15. 10. 2013. Zato bi sodišče prve stopnje moralo izvesti predlagane dokaze v zvezi s pravilnostjo vročitve. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem prereka navedbe toženca in ocenjuje njegovo pritožbo kot neutemeljeno. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V obravnavanem primeru je iz vročilnice razvidno, da je vročevalec ob poskusu vročitve sodnih pisanj (tožbe in zamudne sodbe) tožencu na naslovu B. cesta 5, A., dne 21. 12. 2013 in 22. 2. 2014 na ovojnicah označil, da toženec nima hišnega predalčnika, v katerem bi lahko pustil obvestilo. Zato je vročevalec na vratih stanovanja pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok, v katerem mora dvigniti.

7. Toženec je v vlogah (predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, pritožbi zoper zamudno sodbo ter predlogu za obnovo postopka) zatrjeval, da vročitev tožbe v odgovor in zamudne sodbe ni bila opravljena pravilno. Trdi, da je ves čas obstajal poštni nabiralnik, v katerem bi mu moral vročevalec pustiti obvestilo. Predložil je fotokopijo fotografije poštnega nabiralnika, v zvezi s trditvijo, da vročevalec na vratih stanovanja ni pustil obvestila o poskusu vročitve pošiljke, pa je predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje prič (družinskih članov) ter poizvedbe na Pošti glede vročevalca pošiljke in zaslišanje vročevalca.

8. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 451/2003 z dne 15. 1. 2004 navedlo, da je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. V praksi Vrhovnega sodišča je bilo že večkrat zavzeto tudi stališče, da stranka lahko z ustreznimi trditvami in dokazi izpodbije to domnevo. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj opravljeni pravilno.

9. Ker se sodišče z izjemo priložene fotokopije fotografije hišnega predalčnika do drugih dokaznih predlogov ni opredelilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do predlaganih dokazov in jih po potrebi izvesti. Po dopolnitvi postopka bo moralo ponovno odločiti o pravočasnosti vlog ter o pravdnih stroških v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, kot tudi v zvezi z vloženo pritožbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).