Jedro

Verjetnost obstoja terjatve pomeni objektivni materialnopravni pogoj za uveljavitev ugovora tretjega zoper sklep o zavarovanju (1. odstavek 64. člena ZIZ). Navedena presoja je sicer narekovala zavrnitev ugovora in ne njegovo zavrženje. Verjetnost obstoja terjatve pomeni namreč objektivni materialnopravni pogoj za uveljavitev ugovora tretjega zoper sklep o zavarovanju (1. odstavek 64. člena ZIZ). Potrebna je torej meritorna - dokazna presoja ali je pravica tretjega izkazana vsaj na stopnji verjetnosti, kar pomeni, da več dokazov govori za obstoj terjatve, kot zoper njo. Izvršilno sodišče takšno vsebinsko presojo lahko napravi tudi v postopku zavarovanja terjatve na podlagi samostojne ocene listin ali pa v ta namen razpiše narok in na njem izvede dokaze (29. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Posledica takšne vsebinske - meritorne presoje pa je nujno tudi meritorna odločitev o utemeljenosti ugovora, v okviru presoje obstoja predpostavk za nadaljnje obravnavanje ugovora tretjega. Ker pa zavrženje pomeni za pritožnico enako oz. celo manj neugodno odločitev od zavrnitve, pritožbeno sodišče na podlagi smiselne uporabe načela - prepoved reformatio in peius, v odločitev prvostopenjskega sodišča kljub temu ni poseglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tretje osebe K... B....

Proti navedenemu sklepu vlaga tretja oseba pritožbo iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja pri svojih trditvah iz ugovora zoper sklep o zavarovanju terjatve. Poudarja, da zastavitelj ni lastnik nepremičnine v celoti, temveč le 20%, kar je razvidno iz priložene dokumentacije. Z zastaviteljem je 19 let živela v izvenzakonski skupnosti. Če se z njim ne bo uspela dogovoriti, bo ukrepala v skladu z XI. členom predpogodbe, z dne 29.5.1998. Ponovno prilaga predpogodbo in dvoje potrdil o plačilu kupnine za zastavljeno nepremičnino.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča, katerim tudi pritožnica ne nasprotuje, izhaja, da je bila zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti terjatve tudi vknjižena v zemljiški knjigi, v kateri je kot izključni lastnik vpisan zastavitelj, in torej ne pritožiteljica. Po določbi 245. člena ZIZ v zvezi z določbo 2. odst. 251. člena ZIZ pa ima vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti kasnejšemu lastniku. Iz pritožiteljičinih trditev izhaja, da naj bi postala lastnica zastavljene nepremičnine na podlagi kupoprodajne predpogodbe. Lastninsko pravico na podlagi pravnega posla pa je mogoče pridobiti šele z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR). Pritožiteljica na podlagi predpogodbe lastninske pravice torej niti še ni pridobila. Razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje tudi na določbi 245. člena ZIZ vsebinsko podobni določbi 63. člena ZTLR, so torej pravilni. Glede na citirani zakonski določbi tudi morebitna kasnejša pridobitev lastninske pravice pritožiteljice na nepremičnini ne bo imela zanjo drugačnih pravnih posledic od teh povzročenih z izpodbijanim sklepom o zavarovanju terjatve.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi ni izkazana nobena procesna in materialnopravna kršitev, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (člen 353 ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 365/1-2 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).