Jedro

Začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe, na kateri je bil podpis prodajalca overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka. Tako izrecno določa ZZK- 1 v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1. Tudi ZFPPIPP ne določa, da bi bil v takšnem primeru pogoj za dovolitev vpisa prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku ali dejstvo, da še ni prišlo do prodaje nepremičnin.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Zemljiškoknjižno sodišče je v tej zadevi dovolilo, da se pri zgoraj navedenih nepremičninah dovoli vknjižba lastninske pravice v korist predlagateljev A. A. in B. B., vsakemu do 1/84, na podlagi prodajne pogodbe z dne 06.10.2014. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila.

2.Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da predlagatelja uveljavljata vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki sodijo v stečajno maso, na podlagi zasebne listine. V stečajnem postopku je bil glede teh nepremičnin prodajni postopek izveden do faze sklenitve prodajne pogodbe in plačila kupnine, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa še ni bil izdan. Predlagatelja zato ne moreta več uveljavljati stvarnopravnega učinka z vknjižbo lastninske pravice, temveč jima, če bi izkazala obstoj izločitvene pravice, pripada le denarni zahtevek. Sodišču očita, da je pri odločanju izhajalo iz določb Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ter spregledalo materialno določbo 299. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in temeljna insolvenčna načela, zlasti načelo koncentracije uveljavljanja pravic v stečajnem postopku. Spregledalo je, da je odločilno pravno razmerje med udeleženci v celoti podvrženo posebnemu režimu ZFPPIPP. V nadaljevanju opredeljuje pomen določbe 299. člena ZFPPIPP in njene pravne posledice. Meni, da je zemljiškoknjižno sodišče z dovolitvijo obravnavanega vpisa izničilo učinke te določbe. Razlaga sodišča pomeni, da se lahko vsakdo, ki je opustil insolvenčno pot prijave izločitvene pravice, naknadno zateče k zemljiškoknjižnemu postopku in izloči premoženje iz stečajne mase, čeprav je bilo unovčenje že izvedeno. To je v očitnem nasprotju z namenom z ZFPPIPP in temeljnimi načeli insolvenčnega postopka. Sklep je materialno pravno napačen, ker dejansko dopušča obvod načela koncentracije stečajnega postopka. Porušeno je načelo enakega obravnavanja upnikov in načelo hitrosti postopka. Sodna praksa, na katero se je oprlo sodišče, za obravnavani primer ni uporabljiva, ker je sklep o prodaji že pravnomočen, postopek prodaje izveden, kupnina plačana in prodajna pogodba sklenjena. Prodaja nepremičnin je mejnica, po kateri izločitveni upnik ne more več uveljavljati stvarnopravnega varstva, temveč mu pripada le obligacijsko nadomestilo. Opozarja na pomen pravne varnosti in varstva zaupanja v stečajni postopek. Meni, da kupec v stečajnem postopku upravičeno računa, da bo na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji in izvedenih prodajnih dejanjih pridobil položaj, ki ga kasneje ni mogoče izničiti z obvodnimi stvarnopravnimi zahtevki v drugih postopkih.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Vpis lastninske pravice v korist predlagateljev je bil dovoljen na podlagi prodajne pogodbe z dne 6. 10. 2014, na kateri je bil podpis prodajalca overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka v takšnem primeru ni ovira za dovolitev vpisa lastninske pravice v korist predlagatelja. Tako izrecno določa ZZK- 1 v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1. Tudi ZFPPIPP ne določa, da bi bil v takšnem primeru pogoj za dovolitev vpisa prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku ali dejstvo, da še ni prišlo do prodaje nepremičnin. Zato je sodišče moralo po tem, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice v korist predlagateljev določa ZZK-1, njunemu predlogu ugoditi in vpis dovoliti.

5.Pritožnik meni, da je ta odločitev napačna, ker so bile obravnavane nepremičnine v stečajnem postopku že pred tem prodane, zaradi česar sta predlagatelja izločitveno pravico na teh nepremičninah izgubila (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). V kontekstu zemljiškoknjižnega prava torej trdi, da sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti zato, ker sta predlagatelja izgubila stvarnopravna upravičenja (lastninsko pravico) na nepremičninah in je ta stvarnopravna upravičenja pridobil kupec (kupca) nepremičnin v stečajnem postopku.

6.Ta okoliščina ni ovira za dovolitev vpisa v korist predlagateljev. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti. Sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis ter na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). O vpisih odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1).1 Če ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za vpis (148. člen ZZK-1), mora vpis dovoliti. Materialnopravnih pogojev za vpis ne preverja. Konkretno to pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati, ali je oseba, ki predlaga vpis neke stvarne pravice v svojo korist, tudi po materialnem pravu resnični nosilec te pravice. To pa ne pomeni, da so s tem izničeni materialnopravni učinki 299. člena ZFPPIPP ali prodaje nepremičnin v stečaju, kot očita pritožba. Pomeni le, da je ta presoja pridržana pravdnemu sodišču in da bo treba morebitna upravičenja kupcev nepremičnin v stečajnem postopku uveljavljati v pravdi.

7.Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------

1Razen, če zakon za posamezno vrsto vpisa ne določa drugače, za kar pa v konkretni zadevi ne gre.