Jedro

Pravnomočna odločba geodetske uprave z delilnim načrtom in naznanilnim listom (z določitvijo novih numeracij in površin) je lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi (analogna uporaba določb 20. člena ZTRL).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik parcele št. 885/23 - travnik v izmeri 224 m2, ki je vpisana v vl. št. 423 k.o... Na podlagi te odločitve naj se navedena parcela bremen prosto odpiše od omenjenega vložka ter vpiše v vl. št. 61 k.o..., pri katerem je že vknjižena lastninska pravica na tožnikovo ime. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank, pri čemer je obe zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

Proti odločitvi, da je parcela št. 885/23 k.o... last tožeče stranke, je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in v tem obsegu zavrženje tožbe, ali pa njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka tudi v delu, v katerem mu je bilo ugodeno. O pravni podlagi pridobitve lastninske pravice tožnika na spornem zemljišču v razlogih izpodbijane sodbe niso navedena odločilna dejstva. Zemljiškoknjižni podatki do leta 1972 ne morejo biti temelj pridobitve lastninske pravice. Prehod zemljišča v last tožene stranke je bil izvršen na pravno veljavni podlagi. Sporna parcelacija in poprava zarisa meje je bila izvedena na podlagi naznanilnega lista in delilnega načrta za območje k.o... z dne 13.3.1972. Zemljišča in prodišča, ki jih voda od časa do časa poplavlja, so v skladu z Zakonom o vodah predstavljala in še predstavljajo javno dobro. Vse to je bilo izvedeno v geodetskem postopku parcelacije in poprave zarisa meje. Gre za upravni postopek. Tožnik bi torej moral pravno varstvo iskati v upravnem, ne pa v pravdnem postopku. S parcelacijo in popravo zarisa meje je bil tožnik v letu 1972 seznanjen. Spor torej spada v upravno pristojnost. Obravnavana tožba bi mogla biti izbrisna tožba, ki jo ureja Zakon o zemljiški knjigi. Vendar pa je za vložitev te tožbe že potekel predpisani prekluzivni rok.

Revizija je bila dostavljena tožeči stranki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejansko ugotovitev, da so zemljišče parc. št. 885/23 k.o... (nastalo je iz parcel št. 62/1 in 62/2 omenjene k.o.) že od 19. stoletja dalje uživali in obdelovali kot svojo lastnino tožnikovi predniki, v zadnjem času pa tudi tožnik. Sporna parcela št. 885/23 je postala vodovje in javna last šele ob delitvi dne 25.3.1972. Odločitev v prid tožnika je sodišče prve stopnje podprlo z ugotovitvijo, da je tožnik sam in po svojih prednikih zemljišče užival kot svojo lastnino tudi na podlagi določbe paragrafa 411 ODZ, po katerem naplavina pripada lastniku brega. Po eni strani torej tožeča stranka dokazuje svojo lastninsko pravico z listinami (zemljiško knjigo), po drugi strani pa z dobroverno posestjo in na podlagi prirasti. Pri vsem tem pa "prednik tožnika očitno ni bil obveščen o delitvi dne 25.3.1972".

Sodišče druge stopnje se je s pravno razlago, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, strinjalo. Pri sporni parceli je bila do leta 1972, ko je bil izveden delilni načrt, vpisana lastninska pravica na tožnikovega pravnega prednika A.P. To naj bi bila odločilna pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku. Poleg tega pa je izkazana pridobitev lastninske pravice tožeče stranke tudi na podlagi priposestvovanja in prirasti. V last tožene stranke naj bi zemljišče prešlo brez pravno veljavne podlage. Delilni načrt in poprava meje ne moreta biti podlagi za prenos lastninske pravice v družbeno lastnino. Gre za odvzem zemljišč, ki je bil protipraven, nemoralen in protiustaven.

Revizija pa ima prav, da omenjeni sodbeni razlogi temeljijo na zmotni uporabi materialnega prava. Dejstvo je, da je v letu 1972 sporno zemljišče prešlo v družbeno lastnino, vendar očitno na podlagi akta državnega organa. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih tedaj sicer še ni veljal (sprejet je bil dne 8.2.1980 - Ur. l. SFRJ, št. 6/80), vendar je že tedaj veljalo v navedenem zakonu sprejeto pravno načelo (drugi odstavek 20. člena), po katerem se lastninska pravica pridobi ne samo po zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem, temveč tudi z odločbo državnega organa. Vendar pa v spisu ni podatkov o tem, ali je bil tožnikov pravni prednik seznanjen z delilnim načrtom in naznanilnim listom o spremembi parcelnih meja in lastništva na parc. št. 885/23 k.o... in ali je prejel ustrezno odločbo tedanjega geodetskega organa (v razlogih sodbe sodišča prve stopnje je le zapis, da "očitno" o tem ni bil obveščen). O protipravnem odvzemu zemljišča in njegovem prehodu v last tožene stranke - na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja (kakor je doslej raziskano) še ni mogoče trditi. Iz listin, ki so bile uporabljene v dokazne namene, ni mogoče ugotoviti, ali je bil tožnikov pravni prednik o spremembi lastništva obveščen tako, da je sprejel ustrezno odločbo o vpisu spornega zemljišča v družbeno lastnino. Če je temu tako, je tožena stranka lastninsko pravico pridobila na zakonit način, utemeljenost lastninske tožbe, ki jo vlaga tožeča stranka, pa bi bila vprašljiva. S tem v zvezi je ob doslej ugotovljenem dejanskem stanju še preuranjena pravna razlaga, ali bi morebiten nezakonit odvzem zemljišča z vpisom v zemljiško knjigo lahko imel za podlago le izbrisno tožbo v skladu z določbami Zakona o zemljiški knjigi.

Opisana zmotna uporaba materialnega prava je torej imela za posledico tudi pomanjkljivo ugotovitev dejanskega stanja. Zato je revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo treba zbrati listine, na katerih podlagi je parc. št. 885/23 k.o... prešla v družbeno lastnino. Ugotoviti bo treba, ali je tožnikov pravni prednik v upravnem postopku, nanašajočem se na navedeno zemljišče, sodeloval. Šele potem bo mogoče o stvari odločiti.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.