Jedro

Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov.

Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tretji, četrti in šesti tožnici ter petemu tožniku v 8 dneh plačati 515,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega mesečnega zneska (prispevka za rezervni sklad) 46,90 EUR od datumov, natančneje razvidnih iz 1. točke izreka izpodbijane sodbe. Tožbeni zahtevek prvega in drugega tožnika je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Zoper takšno sodbo toženec vlaga laično pritožbo. Zakonskih pritožbenih razlogov ne navede. Meni, da sklep sodišča ni sklepčen, se šteje kot pristranski in neveljaven. Predlaga, da se ne upošteva, ker temelji na načrtnem kršenju zakonov v postopku In 1579/2005, v katerem sodišče še ni odpravilo svojih kršitev. Dokaze iz tega spisa je sodišče dolžno upoštevati. Stanovanje si je sodišče protipravno prilastilo, ga dajalo v posest in uporabo tožencu neznanim osebam od leta 2005 do 22. 6. 2021, ko je bilo izpraznjeno. Šele od tedaj je pritožnik pripravljen plačevati stroške. Pojasnjuje še, da je ta spor eden od tristotih in direktna posledica kršitev v postopku In 1579/2005. Kupnina za stanovanje je bila plačana M. P. v letu 2004. Vpis v zemljiško knjigo ne predstavlja podlage za izvršbo zoper toženca, ker je sodišče preklicalo vse razpisane izročitve stanovanja, namenoma zavlačevalo z zadevo, si stanovanje protipravno lastilo in si ga še vedno lasti, sedaj pa ga želi prodati za poplačilo raznoraznih terjatev, ki niso v nikakršni zvezi s tožencem, in se še dodatno okoristiti.

Toženec tožniku ni nikoli ničesar naročil, tožnik pa ve, s kom je sklepal posle, in naj tem osebam to tudi zaračuna. Sodišče je dolžno poskrbeti, da se to izvede. Tožnik in sodišče sta bila večkrat pozvana, da se preneha poslovati in nuditi usluge v zvezi s spornim stanovanjem, pa je tožnik zahteve načrtno ignoriral; zdaj pa z neskončnim številom tožb nadleguje toženca.

Listine, na podlagi katerih je tožnik vložil terjatev, so ponarejene in izdane brez toženčeve vednosti.

3. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000 EUR, gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo pravila 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Tistih pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, višje sodišče zato ni moglo obravnavati.

6. Toženec v pritožbi predvsem ponavlja trditve, na katere mu je natančno in materialno pravno pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (in tudi že predhodnih). Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov (119. člen Stvarnopravnega zakonika). Odločilno je, da je toženec po podatkih zemljiške knjige lastnik stanovanja - posameznega dela št. 10 v stavbi v L. Okoliščina, da stanovanja v obdobju, ki ga zajema tožbeni zahtevek, ni mogel uporabljati, se tožnikov (ki so ostali lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi) ne tiče. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (2. odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Pritožbene navedbe o tem, da toženec tožniku ni ničesar naročil in ni z njim v nobenem razmerju so glede na opisano pravno neodločilne.

7. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, toženčeva obveznost izvira iz njegove etažne lastnine. Zastoji v izvršilnem postopku In 1579/2005, na katere se sklicuje toženec, so za uveljavljani zahtevek brez pomena. Za pospešitev izvršilnega postopka ima toženec na voljo druga pravna sredstva1, ne more pa z zahtevano izročitvijo stanovanja v posest pogojevati izpolnitve obveznosti prispevati v rezervni sklad.

8. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja toženec, torej niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe (predvsem obsežnejše navedbe o postopku In 1579/2005) višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o obravnavanem tožbenem zahtevku in zato o pritožbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

1 Kar mu je višje sodišče že nekajkrat pojasnilo.