Jedro

Dolžnik je solastnik do ½ navedenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z 2. odstavkom 16. člena ZZK-1 pravilno vknjižilo hipoteko upnice na dolžnikovem idealnem deležu nepremičnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 211 k.o. V.v. in v vl. št. ... k.o. S.v., ki so do polovice last nasprotnega udeleženca, odredilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 10.000,00 EUR v korist upnice J.J. 2. Nasprotni udeleženec se je pravočasno pritožil brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Dejanska lastnica nepremičnin je R.M., ki ima tudi vknjiženo pričakovalno pravico.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da sta lastnika nepremičnin A.L. in F.L., vsak do ½.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je o izpodbijanem zemljiškoknjižnem vpisu odločilo na podlagi Zakona o zemljiški knjigi (1) (ZZK-1) pred 1. majem 2011, zato je navedeni zakon uporabilo tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi, upoštevaje prehodno določbo drugega odstavka 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (2).

6. Po tretjem odstavku 152. člena ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog, ali odloči, da se vpis ne opravi. V obravnavanem primeru je bil vpis dovoljen, zato sodišču prve stopnje izdanega sklepa ni bilo treba obrazlagati. Sicer pa je iz uvoda sklepa jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje izpodbijane zemljiškoknjižne vpise odredilo po uradni dolžnosti na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1, potem ko je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bila dovoljena izvršba na dolžnikove nepremičnine, s priloženim sklepom o izvršbi. Zemljiškoknjižno sodišče v takem primeru zaznamuje izvršbo in hkrati dovoli vknjižbo hipoteke, ki jo upnik pridobi z zaznambo izvršbe.

7. Po stanju zemljiške knjige sta solastnika nepremičnin, pri katerih so bili odrejeni izpodbijani zemljiškoknjižni vpisi, dolžnik in F.L., vsak do ½, medtem ko ima R.M. na dolžnikovi polovici nepremičnin zaznamovano le pričakovalno pravico na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. R.M. torej še ni lastnica spornih nepremičnin, kot si zmotno razlaga nasprotni udeleženec. Sicer pa je pričakovalna pravica po svoji vsebini obligacijska pravica, ki ne pomeni ovire za zaznambo izvršbe in vknjižbo s tem pridobljene hipoteke.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani in tudi uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo izpodbijani sklep ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

9. V zemljiškoknjižnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške, ker se po drugem odstavku 120. člena ZZK-1 glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku. Upnica torej ni upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo, čeprav nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Ur. l. RS, št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009

(2) Ur. l. RS, št. 25/2011