Jedro

Ključna revizijska teza, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika – gospodarske družbe, nad katero je bil uveden stečaj, le do zaključka stečajnega postopka, ne pa tudi po njegovem zaključku, kar naj bi izhajalo iz določbe 1004. člena ZOR, je materialnopravno zmotna. S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala tudi njena obveznost, pač pa ta obstaja še naprej, zaradi česar ni ovire, da se porok ne bi mogel zavezati k odplačilu obveznosti glavnega dolžnika celo še potem, ko je ta že izbrisan iz sodnega registra.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti 419,98 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženca dolžna dopustiti poplačilo terjatve tožeče stranke do glavne dolžnice, družbe Ž. d.o.o., ki je v stečaju prenehala, v višini 15.758,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, z izvršbo na zastavljene nepremičnine (parceli št. 1575/25 in 1575/49 k.o. ...) v njuni solastnini. Delno je zavrnilo le obrestni zahtevek.

2. Pritožbeno sodišče je sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo.

3. Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na ugotovitvah: da sta toženca s tožečo stranko 26. 10. 1999 sklenila zastavno pogodbo, s katero sta se zavezala kot poroka glavne dolžnice, družbe Ž. d.o.o., poravnati bodočo terjatev najmanj do višine 10.000.000 SIT, hkrati pa sta z isto pogodbo in s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve po 250. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) navedeno bodočo denarno terjatev glavne dolžnice zavarovala še s hipoteko na nepremičninah;(1) da je dolg glavne dolžnice do upnice (tožnice) znašal vsaj 15.758,12 EUR in je zapadel najpozneje 31. 5. 2002 ter da je bila po prenehanju stečajnega postopka družba Ž. d.o.o iz sodnega registra izbrisana 24. 3. 2006, ne da bi pred tem izterjala navedeno terjatev. Presodili sta, da sta toženca dolžna dopustiti poplačilo iz zastavljenih nepremičnin zato, ker sta se zavezala tudi kot poroka, porok pa, ker je osebni dolžnik, ostane zavezan kljub stečaju glavnega dolžnika, saj njegova obveznost z zaključkom stečajnega postopka ne ugasne.

4. Vrhovno sodišče je zoper sodbo sodišča druge stopnje na predlog tožencev s sklepom II DoR 383/2010 z dne 10. 11. 2010 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali je zastavitelj, ki za zavarovano terjatev upnika do glavnega dolžnika jamči s hipoteko in kot porok, dolžan dopustiti poplačilo iz zastavljene nepremičnine, kadar je glavni dolžnik gospodarska družba, ki je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka in je bila izbrisana iz sodnega registra.

5. Toženca v dopuščeni reviziji grajata stališče sodišč prve in druge stopnje, da kot poroka odgovarjata za terjatev družbe Ž. d.o.o. tudi po zaključku stečajnega postopka nad navedeno družbo. Menita, da je dolg glavnega dolžnika z njegovim izbrisom iz sodnega registra prenehal in da za neobstoječi dolg ne odgovarjata ne kot hipotekarna dolžnika ne kot poroka. Ker nista bila družbenika izbrisane družbe (kar ni nepomembno, kot meni pritožbeno sodišče), zanju tudi ne velja domneva odgovornosti za neporavnane obveznosti družbe. Z izbrisom iz registra je prenehalo stvarno (hipoteka) in osebno (poroštvo) jamstvo. Določba 1004. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) govori le o tem, da porok odgovarja, če je je glavni dolžnik prišel v stečaj, ne veže pa poroštvenega jamstva tudi na čas po prenehanju glavnega dolžnika v stečaju oziroma po njegovem izbrisu iz sodnega registra: če bi bil namen zakonodajalca tak, potem ne bi v prvem odstavku 1022. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) predpisal obvezne priglasitve upnikovih terjatev v stečajnem postopku. Končno pa tožeča stranka porokov o priglasitvi svoje terjatve v stečajnem postopku sploh ni obvestila, pa bi ju skladno z navedeno zakonsko določbo morala.

6. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila, nasprotovala pravnim stališčem revidentov in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne.

7. Revizija ni utemeljena.

8. V času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje je bilo v sodni praksi uveljavljeno (kasneje spremenjeno(2)) stališče, da terjatev upnika do dolžnika, ki je gospodarska družba, z zaključkom stečajnega postopka nad družbo preneha in da s prenehanjem terjatve prenehajo tudi obveznosti zastavitelja, ki (ker) so glede na glavno terjatev akcesorne narave.(3) Vendar pa je tožeča stranka zahtevek iz hipotekarne tožbe(4) utemeljevala tudi z zavezo, ki sta jo toženca prevzela s poroštveno pogodbo, s katero sta jamčila za dolg družbe Ž. d.o.o. (ne da bi postavila tudi dajatveni zahtevek);(5) sodišči sta torej ugoditev zahtevku iz hipotekarne tožbe utemeljili s poroštveno obveznostjo tožencev. Po sodni praksi, ki ji je sledila tudi izpodbijana sodba, namreč prenehanje terjatve zoper glavnega dolžnika zaradi njegovega stečaja ni vplivalo na obstoj poroštvenih obveznosti – upnik je bil upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav je prej ni zahteval od glavnega dolžnika.(6)

9. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 21. 6. 2013 sprejelo načelno pravno mnenje , da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka, ne prenehajo. Pojasnilo je, da četudi od glavnega dolžnika obveznosti ni mogoče več izterjati, ker je prenehal zaradi stečaja, ni razloga, da bi upniki z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od poroka.(7) Po oceni revizijskega sodišča pride navedeno načelno mnenje v poštev v primerih izbrisa glavnega dolžnika iz sodnega registra tako na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kot na podlagi določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. V obeh primerih gre namreč za pravno praznino, saj nobeden izmed navedenih zakonov izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kako prenehanje gospodarske družbe zaradi stečaja vpliva na njene neizpolnjene obveznosti.(8)

10. Ključna revizijska teza, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika – gospodarske družbe, nad katero je bil uveden stečaj, le do zaključka stečajnega postopka, ne pa tudi po njegovem zaključku, kar naj bi izhajalo iz določbe 1004. člena ZOR, je po obrazloženem materialnopravno zmotna. Vrhovno sodišče je že odločilo, da s prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala tudi njena obveznost, pač pa ta obstaja še naprej, zaradi česar ni ovire, da se porok ne bi mogel zavezati k odplačilu obveznosti glavnega dolžnika celo še potem, ko je ta že izbrisan iz sodnega registra.(9)

11. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Pravno vprašanje odgovornosti poroka za obveznosti gospodarske družbe po njenem prenehanju zaradi izbrisa iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka sta sodišči prve in druge stopnje pravilno rešili, zato je dopuščena revizija neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

12. Tožeča stranka je v revizijskem postopku utrpela stroške zastopanja,v zvezi z vložitvijo odgovora na revizijo. Ker sta toženca z revizijo propadla, sta ji po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) dolžna te stroške povrniti (prvi odstavek 165. člena istega zakona).

Op. št. (1): S hipoteko sta torej zavarovala tuj dolg (družbe Ž. d.o.o.) in ne lastnega dolga iz naslova poroštva.

Op. št. (2): Glej 9. točko obrazložitve.

Op. št. (3): Na primer v zadevah II Ips 120/2007, II Ips 516/2007. Op. št. (4): S hipotekarno tožbo upnik zahteva, naj se zastavljena nepremičnina proda, če dolžnik terjatve ni plačal v roku (prvi odstavek 153. člena Stvarnopravnega zakonika). Zahtevek se glasi na zavezo hipotekarnemu dolžniku priznati, da se sme upnik poplačati iz zastavljene nepremičnine in dopustiti poplačilo z izvršbo na to nepremičnino (primerjaj Keresteš, T., v Juhart, M. in soavtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 689). Če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, naj ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo (drugi odstavek istega člena zakona).

Op. št. (5): Upnik, čigar terjatve dolžnik ni poplačal, zahteva plačilo od dolžnikovega poroka (vloži tožbo z dajatvenim zahtevkom) – izpolnitev dolžnikove obveznosti zahteva od poroka.

Op. št. (6): Tako odločba II Ips 171/2006. Op. št. (7): Pravna mnenja VSRS 1/2013, stran 7. Op. št. (8): Glej sodbo II Ips 135/2013. Op. št. (9): Prav tam.