Jedro

Izrek izpodbijane odločbe je v 6. točki brez zahtevane pravne obrazložitve, saj navaja le Uredbo EU 1307/2013.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-54086/2022/7 z dne 2. 3. 2023 odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

2.Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) na podlagi 18. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) in 3. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2022 (v nadaljevanju Uredba) ter 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba NP) in 5. člena Uredbe o navzkrižni skladnosti (v nadaljevanju Uredba 2) tožnici izdala končno odločbo o glavni stvari po končanem upravnem postopku, začasno odločbo št. 33101-54086/2022/6 z dne 12. 1. 2023, ki je bila izdana med postopkom pa je razveljavila. Tožeči stranki je bil priznan skupni znesek neposrednih plačil za leto 2022 v višini 30.136,64 EUR, zavrnjen pa je bil zahtevek za plačilo za zeleno komponento. Število zavrnjenih ha je 3,8 (3. točka izreka). Agencija odločila, da mora stranka GERK št. ..., ..., ..., površino 2,05 ha, ki se nahaja na območju občutljivega travinja, vrniti v kmetijsko rabo trajnega travinja (6. točka izreka).

3.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila pri Agenciji vlogo v postopku odločanja o neposrednih plačilih za leto 2022. Tožena stranka je ugodila vlogi v 1. točki, ko je bilo v postopku ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe ter Uredbe NP, v 3. pa je Agencija zavrnila plačilo za zeleno komponento, saj je bilo ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju KMG) ne izpolnjuje zahtev za trajno travinje iz tretjega pododstavka prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013, zato se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s 23. in 25. členom Uredbe (EU) št. 640/2014 zmanjša za površino 2,05 ha. Čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo zelene komponente znaša 2,05 ha, kar je več kot 3% oziroma več kot 2 ha, a ne presega 20% ugotovljene površine, zato se ugotovljeno površino skladno s prvim odstavkom 28. člena Uredbe (EU) št. 640/2014 zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Vendar se v skladu s tretjim odstavkom 28. člena omenjene Uredbe upravna kazen izračuna v skladu s prvim in drugim odstavkom deli s 4 in se omeji na 25 odstotkov zneska plačila za zeleno komponento, do katerega bi bil vlagatelj upravičen v skladu s 23. členom. Površina, ki se zavrne znaša 1,03 ha. V zvezi s 6. točko izreka je Agencija podala obrazložitev, da je z administrativno oziroma kontrolo terena bilo ugotovljeno, da mora stranka navedene GERK-e površine 2,05 ha, ki se nahajajo na območju občutljivega travinja na podlagi 45. člena Uredbe 1307/2013 vrniti v kmetijsko rabo trajnega travinja.

4.Zoper točko 3. in 6. izreka izpodbijane odločbe je tožnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da se z omejitvami opravljanja kmetijske dejavnosti po tretjem pododstavku prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 oziroma s spreminjanjem obdelovalnih kmetijskih zemljišč v trajno travinje na spornih 2,05 ha z namenom vzpostavitve ohranjanje obstoječega trajnega travinja po tretjem odstavku 45. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 brez ustreznega finančnega nadomestila nikakor ne strinja. Prav tako se ne strinja z vzpostavitvijo območij okoljsko občutljivega travinja (v nadaljevanju OOTT) na pavšalen in nenatančen način.

5.Tožena stranka je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da ima tožnica z letom 2022 površino, ki se v skladu s prvim in drugim odstavkom ter prvo in/ali drugo alinejo tretjega odstavka 21. člena Uredbe NP šteje za OOTT, za katero veljajo zahteve iz tretjega pododstavka prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 in se ne sme spreminjati ali zorati. Sklicuje se na prvi odstavek 17. člena Uredbe NP, ki določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, na vseh svojih upravičenih površinah izvajati kmetijske prakse iz naslova zelene komponente v skladu s pogoji tega poglavja.

6.Iz 37. uvodne izjave Uredbe (EU) št. 1307/2013 izhaja, da je eden od ciljev nove Skupne kmetijske politike (v nadaljevanju SKP) izboljšanje okoljske učinkovitosti z obvezno zeleno komponento neposrednih plačil, ki bo v vsej Uniji podprla uporabo kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. V ta namen bi morale države članice uporabiti del sredstev v okviru svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila. Namen zelene komponente je torej izvajanje kmetijskih praks in je obvezno in je bilo kot takšno sprejeto že na ravni EU. Kmetijska praksa OOTT je urejena v 21. členu uredbe NP, kjer je določeno kdaj se površina šteje kot OOTT. Skladno z drugim odstavkom 21. člena Uredbe NP so območja OOTT območja, ki so grafično prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Območja in površine OOTT so razvidne v javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP dostopnem na spletni strani MKGP. Površine travinja znotraj Nature 2000 na občutljivih območjih ali OOTT je določila država in zajemajo približno 28% travinja na območjih Natura 2000. Vsak nosilec kmetijskega gospodarstva KMG je obveščen o statusu njegovega kmetijskega zemljišča, kar je razvidno tako iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG), kot tudi iz same zbirne vloge, kjer se pri zahtevku izpiše OOTT. Drugostopni organ pojasnjuje, da vsi nosilci KMG, ki prejmejo plačilo iz naslova plačilnih pravic, prejmejo plačilo za zeleno komponento, ne glede na to, da so jo le določeni nosilci KMG dolžni izvajati, urejena v 43. členu Uredbe (EU) št. 1307/2013. Hkrati navedena Uredba določa izjeme, in sicer so kot izjeme določeni le tisti nosilci KMG, ki imajo poseben način kmetovanja (ekološki kmetje), ki so majhni in nosilci pri katerih kmetijske površine v veliki meri zajemajo travinje ali praho ali specializirane kmetije, ki vsako leto izvedejo kolobarjenje svojih parcel. Za te izjeme se šteje, da že izpolnjujejo cilje praks zelene komponente in so posledično upravičeni tudi do plačila za zeleno komponento. Odškodnina za obvezo zelene komponente nosilcu KMG v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ne pripada, pripada pa mu plačilo za zeleno komponento. Drugostopenjski organ je glede na citirane določbe Uredbe (EU) št. 1307/2013 zaključil, da se odobrijo plačila tistim kmetom, ki upoštevajo prakse, ki se na njih nanašajo ter v kolikor ti kmetje delujejo v skladu z zahtevami za diverzifikacijo kmetijskih rastlin, OOTT oziroma površine z ekološkim pomenom. S tem je že na evropski ravni določena obveznost izvajanja vseh kmetijskih praks. Glede na to, da ni sporno, da se površina GERK-ov iz 6. točke izreka nahaja na območju iz priloge 2 Uredbe NP, stranka pa teh površin ni vzdrževala v skladu s pogoji za OOTT je tožena stranka mnenja, da je prvostopni organ z izpodbijano odločbo pravilno zavrnil plačilo za zeleno komponento za to površino in stranki naložil, da te površine vrne v kmetijsko rabo trajnega travinja. Tako je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo ter potrdil odločbo prve stopnje kot pravilno in zakonito.

Tožbene navedbe

7.Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu in se osredotoča na dva vidika OOTT. OOTT brez finančnega nadomestila; Uredba EU 1307/2013 v členu 43. podaja splošna pravila glede plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice odobrijo takšno plačilo kmetom, ki upoštevajo prakse iz prvega odstavka 43. člena. Naša Uredba določa, da je OOTT del kmetijskih praks iz naslova zelene komponente, ki je zajeta v poglavju 2. Kmetijske prakse iz naslova zelene komponente. Zelena komponenta se tako deli na člen 20. z diverzifikacijo kmetijskih rastlin, člen 21. z OOTT na ravni kmetijskega gospodarstva ter člen 22. s površinami z ekološkim pomenom. Kmetijsko prakso OOTT po določbi 21. člena Uredbe morajo od 2015 naprej izvajati nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih površine se nahajajo na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja in imajo status OOTT. Če se površine s statusom OOTT spremenijo ali preorjejo, so kmetovalci deležni sankcij: znižanj izplačil, prav tako pa morajo najpozneje do oddaje zbirne vloge za naslednje leto površine OOTT ponovno spremeniti v drugačno rabo. Uredba EU 1307/2013 v členu 43 v devetem odstavku razlikuje med kmeti, ki izvajajo kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, in tistimi kmetijami, ki teh praks ne izvajajo: za prve je na voljo finančno nadomestilo, za druge ne. Tožeča stranka se sprašuje, zakaj so po Uredbi do plačila iz naslova zelene komponente upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, namreč 17. člen Uredbe določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, na vseh svojih upravičenih površinah izvajati kmetijske prakse iz naslova zelene komponente. To pomeni, da so do enakega plačila iz naslova zelene komponente v enakem odstotku vrednosti plačilnih pravic upravičeni vsi kmetje, ki pridobivajo plačilo iz sheme osnovnega plačila, obenem pa imajo različne obveznosti in omejitve. Dodatno plačilo plačilnih pravic na račun izvajanja zelene komponente v enakem odstotku vrednosti plačilnih pravic pridobi kmetijsko gospodarstvo, ki ima obveznosti in omejitve na račun OOTT v območju Nature 2000, kot je kmetija tožeče stranke. Prav tako odstotkovno enako dodatno plačilo plačilnih pravic na račun izvajanja zelene komponente pridobi tudi kmetijsko gospodarstvo, ki nima določenih OOTT. Uredba EU 1307/2013 določa tudi izjeme od obveznosti izvajanja ukrepov OOTT, in sicer so določeni le tisti nosilci KMG, ki imajo poseben načina kmetovanja (ekološki kmetje), ki so majhni (kmetje vključeni v shemo za male kmete) in nosilci KMG, pri katerih kmetijske površine v veliki meri zajemajo travinje ali praho ali specializirane kmetije, ki vsako leto izvedejo kolobarjenje svojih parcel. Tožnica navaja, da ta pogoj izpolnjuje in to lahko Agencija z vpogledom v njene oddane zbirne vloge in RKG sama vidi: trajno travinje na kmetiji tožnice predstavlja dobrih 20 ha in travniški sadovnjaki 1,79 ha od skupaj 75 ha kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2022 ter navaja, da je kmetija specializirana govedorejska kmetija, ki ima vse svoje njivske površine vključene v KOPOP ukrep kolobar (KOL). Tožnica navaja, da se na ravni kmetije sooča z omejitvami pri gospodarjenju in neplačilom teh omejitev.

8.OOTT vzpostavljeno brez objektivne analize in preverbe; predstavlja oviro za delo na kmetiji tožnice in onemogoča razvoj kmetije. V letih od opredelitve območij OOTT in izvajanja omejitev, ki tam veljajo, se je izkazalo, da so OOTT območja zarisana preširoko, velikokrat strokovno neutemeljeno, saj na območju ni in ni bilo prisotne živalske vrste, ki naj bi jo območje OOTT v sodelovanju z Naturo 2000 varovalo. Tožena stranka v svoji odločbi na strani 4 v četrtem odstavku navaja, da "skladno z drugim odstavkom 21. člena Uredbe NP so območja OOTT iz prejšnjega odstavka območja, ki so grafično prikazana na prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe". Navedeno tožnica ne more razumeti drugače kot pojasnilo, da določitev OOTT na parcelo natančno ni izvedena. Predlaga in zahteva, da se dobra 2 ha veliko območje OOTT za njeno kmetijo preveri s strokovnih vidikov varovanja vrst in se nato območje OOTT opredeli tam, kjer je prisoten posamezen problem ali varovalna vrsta in njen habitat. Širša območja brez varovalnih vrst in habitatov so neustrezna, saj s tem prihaja do nepremostljivih in neupravičenih ovir pri kmetovanju.

9.Glede izreka izpodbijane odločbe v 6. točki tožnica meni, da je neobrazložen, saj nenatančno, pavšalno in brez utemeljitve določa območja OOTT na kmetiji tožnice. Izpodbijane odločbe se v tem delu ne da preizkusiti, kar je razlog, da gre za bistveno kršitev pravil postopka. Tožnica tudi navaja, da je po načelu neposredne uporabljivosti evropskega prava izpodbijana odločba neskladna z evropskim materialnim pravom.

10.Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v točki 3. in 6. izreka odpravi in jo nadomesti s svojo odločitvijo, v kateri ugotovi, da zavrnitev plačila za zeleno komponento na površini 3,08 ha ter očitanje napake na območju okoljsko občutljivega travinja in zahtevek za vračilo površine 2,05 ha v kmetijsko rabo trajno travinje brez analize območja ter brez primernega in ustreznega finančnega nadomestila ni pravilna. Ker za omejitve lastninske pravice oziroma s strani Agencije določenega načina gospodarjenja z njenimi kmetijskimi zemljišči tožnica ne dobi ustreznega plačila, zahteva, da se območje OOTT na njenem kmetijskem gospodarstvu ukine, ali podredno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo z navodili za odločanje vrne v ponovno reševanje prvostopnemu upravnemu organu in odloči o povrnitvi vseh stroškov postopka, vključno s sodno takso.

Navedbe v odgovoru na tožbo

11.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi svoje odločbe prve in druge stopnje in predlaga, da sodišče tožbo zavrne in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Glavna obravnava

12.Sodišče je v skladu z določili Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

13.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 2. 3. 2023 (dokaz A2), v odločbo druge stopnje z dne 2. 6. 2023 (dokaz A1), v članek Jančar Tomaža, Okoljsko občutljivo trajno travinje, Pravna praksa št. 24 (dokaz A3), v članek Tekavc Janeza, Je nujna širitev območij Natura 2000, Pravna praksa št. 44 (dokaz A4) in vse listine oziroma CD zgoščenko, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožnico. Slednja je vztrajala pri razlogih v tožbi in se zavzemala za njeno ugoditev.

Sodna presoja

14.Tožba je utemeljena.

15.V obravnavani zadevi je sporna odločitev izpodbijane odločbe v 3. točki izreka, ki se nanaša na zavrnitev plačila za zeleno komponento na površini 3,08 ha ter v 6. točki izreka, zaradi naložene obveznosti tožnici, da mora na navedenih GERK-ih na površini 2,05 ha upoštevati pravila glede OOTT (okoljsko občutljivo trajno travinje) po 21. členu Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uredba NP) in to površino vrniti v kmetijsko rabo trajnega travinja.

16.Uredba NP v 17. členu določa, da nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, mora na vseh svojih upravičenih površinah izvajati kmetijske prakse iz naslova zelene komponente. Nadalje Uredba NP določa, da je zelena komponenta plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. OOTT je del kmetijskih praks iz naslova zelene komponente in je urejen v 21. členu Uredbe NP.

17.Uredbe (EU) št. 1307/2013 v 43. členu določa splošna pravila glede plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, in sicer diverzifikacija kmetijskih rastlin, ohranjanje obstoječega trajnega travinja in obstoj površine z ekološkim pomenom na kmetijski površini. Države članice odobrijo plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila na površino in upoštevajo kmetijske prakse, v kolikor se na njih nanašajo.

18.Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi glede zavrnitve v 3. točki ugotovila, da KMG ne izpolnjuje zahtev za trajno travinje iz tretjega pododstavka prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013. Slednji določa, da države članice opredelijo OOTT, ki jih zajema Direktiva 92/43/EGS ali 2009/147/ES, vključno s šotišči in mokrišči s teh območij, in ga je treba strogo varovati, da bi bile izpolnjene zahteve iz navedenih direktiv.

19.Za namen prvega odstavka 45. člena Uredbe 1307/2013/ EU se za OOTT šteje GERK z rabo 1300 - trajni travnik, GERK z rabo 1320 - travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 - ekstenzivni sadovnjak, če je zatravljen in visokodebeln v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. Navedeni GERK-i morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - ležijo na območju Natura 2000, kjer se hkrati pojavljata vsaj dve vrsti oziroma habitatna tipa z oceno slabega stanja ohranjenosti, in - ležijo na območjih, kjer je kot varstveni cilj zastavljeno povečanje površin travnikov v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014-2020 (21. člen Uredba NP).

20.V letu 2015 se je površinam dodelil status OOTT glede na sloje, ki so bili pripravljeni s strani Ministrstva za okolje in prostor in za namen izvajanja direktiv za Naturo 2000 določil OOTT. Območje OOTT, je grafično prikazano na prilogi 2 Uredbe NP (drugi odstavek 21. člena). Gre za območje OOTT, ki ni opredeljeno na parcelo natančno, kar utemeljeno opozarja tožnica v tožbi. Zato se utemeljeno postavlja vprašanje ali so vsa kmetijska zemljišča (trajni travniki) tožnice na območju Nature 2000, potrebna za doseganje varstvenih ciljev območij Nature 2000 v skladu s pogoji prvega odstavka 45. člena Uredbe 1307/2013/ EU. OOTT na nekaterih območjih Nature 2000 kmetom prinaša omejitve pri oranju travnikov in zato ne prejmejo nobene odškodnine. V kolikor se površine s statusom OOTT spremenijo ali preorjejo, so kmetovalci deležni sankcij: znižanj izplačil, prav tako pa morajo najpozneje do oddaje zbirne vloge za naslednje leto površine OOTT ponovno spremeniti v drugačno rabo.

21.Uredba EU št. 1307/2013 določa izjeme od obveznosti izvajanja ukrepov OOTT, tistim KMG, ki imajo poseben način kmetovanja, male kmetije in tistim nosilcem KMG, pri katerih kmetijske površine v veliki meri zajemajo travinja ali praho ali specializirane kmetije, ki vsako leto izvedejo kolobarjenje svojih parcel. Za navedene izjeme se šteje, da izpolnjujejo cilje prakse zelene komponente in so posledično upravičeni do plačila za zeleno komponento. Odškodnina z obvezo za zeleno komponento nosilcu KMG v skladu z Uredbo EU 1307/2013 ne pripada, pripada mu pa plačilo za zeleno komponento.

22.Kmetija tožnice se nahaja na območju Nature 2000 in tožnica zatrjuje, da izpolnjuje izjeme, saj površine trajno travinje na kmetiji predstavlja dobrih 20 ha in travniški sadovnjaki 1,79 ha od skupnih 75 ha kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2022 ter je kmetija specializirana govedorejska, ki ima vse svoje njivske površine vključene v KOPOP ukrep kolobar (KOL). Slednje utemeljuje z vpogledom v zbirne vloge in RKG. Sodišče zato ugotavlja, da se do slednjega tožena stranka ni opredelila in je v tem delu dejansko stanje ostalo neugotovljeno.

23.Izrek izpodbijane odločbe v 6. točki je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja Uredbo EU 1307/2013. Drugostopenjska odločba pa glede 6. točke izreka navede le pavšalno brez utemeljitve določa območja OOTT in ugotavlja, da stranka površin GERK-a ni vzdrževala v skladu s pogoji OOTT. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru1. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna.

24.Sodišče tako zaključuje, da dejansko stanje ni popolno ugotovljeno in v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka glede obrazložitve odločbe, kar je vplivalo na zakonitost odločitve. Sodišče je tako na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

25.Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku dopolniti dejansko stanje glede izjem od obveznosti izvajanja OOTT in opredeliti kmetijske površine OOTT v lasti tožnice, na parcelo natančno ter odpraviti pomanjkljivosti glede obrazložitve. Izdana odločba v upravnem sporu mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku2.

Spor polne jurisdikcije

26.Tožnica je sicer predlagala odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije, s tem ko je predlagala, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo v točki 3. in 6. izreka in jo nadomesti s svojo odločitvijo, vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Narava stvari namreč ne dopušča sodišču, da v zadevi meritorno odloči, prav tako pa mora tožena stranka najprej odpraviti procesne kršitve.

27.Sodišče pojasnjuje, da z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona. 3 Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.

------------------------------- 1 Sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004. 2 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020. 3 Tako sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.