Jedro

Ustavno sodišče RS se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo. Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o tem odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. V skladu s takšnimi stališči se je izoblikovala tudi novejša sodna praksa.

Izrek

Pritožbi upnice S. B. d.d. L. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod tč. I/8 in II/3 izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nadaljnja pritožba upnice S. B. d.d. L. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, nerazveljavljenem delu.

Odločitev o pritožbenih stroških upnice se pridrži sodišču prve stopnje za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o poplačilu z dne 16.02.2007 odločilo o razdelitvi kupnine, dobljene s prodajo nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe zaradi poplačila upnikov. Tako je v odločitvi pod tč. I izreka sklepa solastnemu ? deležu dolžnice K. J. sorazmeren del kupnine v znesku 51.014,00 EUR razdelilo tako, da je najprej, pod tč. 1a, b, 2, 3, 4a, b, 5 in 6 določilo poplačilo izvršilnih stroškov upnikov S. B. d.d. L., E. B. c. d.d. L., R. S. in Z. za z. z. S. v skupni višini 3.373,37 EUR, nato pod tč. 7 določilo poplačilo davka na promet nepremičnine v znesku 1.020,28 EUR ter nato pod tč. 8 odločilo, da se iz preostanka kupnine v višini 46.620,35 EUR delno poplača terjatev upnice S. B. d.d., L., izhajajoča iz sklepa opr. št. In 2000/00008 z dne 04.02.2000. Pod tč. II izreka sklepa je sodišče prve stopnje solastnemu deležu (? ) dolžnika J. J. pripadajočo kupnino v znesku 51.014,00 EUR razdelilo tako, da je najprej odločilo pod tč. l o poplačilu izvršilnih stroškov upnika S. S. t. družbe d.d. Ž. v znesku 1.088,47 EUR, nato pod tč. 2 o poplačilu davka na promet v pripadajočem znesku 1.020,28 EUR in pod tč. 3, da se iz preostanka kupnine v znesku 48.905.25 EUR delno poplača terjatev upnice S. S. t. d. d.d. Ž. iz sklepa o izvršbi In 2003/00003 z dne 26.03.2003. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila upnica S. B. d.d. L. V pritožbi je uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. tč. I. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ in predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo vrstni red poplačila terjatev upnikov, saj je prezrlo pritožničino zastavno pravico vpisano na prvem mestu pri celotni vl. št. ... k.o. G. na podlagi sporazuma, sklenjenega med upnikom, dolžnico in J. J. kot zastaviteljem v višini 5,600.000,00 SIT s pp. Na podlagi navedenega sporazuma je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. In 71/2000 in v zvezi s terjatvijo je upnica z vlogo z dne 31.01.2007 priglasila tudi svojo terjatev. Sklep sodišča prve stopnje je tako napačen, saj bi se kot prva morala poplačati terjatev upnice – pritožnice po opr. št. In 71/2000, ki je zavarovana s hipoteko na prvem mestu na celotni nepremičnini. Sodišče je tudi bistveno kršilo določbe ZIZ-a, ker je glede odločitve o zakonskih zamudnih obrestih tako glede poplačila glavnične terjatve iz zadeve In 71/2000 kot glede izvršilnih stroškov, odmerjenih s pravnomočnim sklepom o izvršbi v tej isti izvršilni zadevi od 12.10.2000 dalje do plačila, upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-300/04-25 z dne 02.03.2006. Navedena odločba v konkretni izvršilni zadevi ne more biti upoštevna, saj je obligacijsko razmerje med upnikom in dolžnico, iz katerega izvira terjatev, ki se je uveljavljala v zadevi In 71/2000, nastala pred uveljavitvijo OZ-a, po določbi čl. 44 Zakona o ustavnem sodišču pa se po ustavnem sodišču razveljavljeni zakon ali del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, je pravnomočen, izvršilno sodišče je nanj vezano in zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v pravnomočen izvršilni naslov, tudi glede konca teka zamudnih obresti, ni mogoče posegati, to pa tudi ne po uradni dolžnosti. Zato odločitev sodišča nima zakonite podlage. Ustavna odločba sicer ureja zgolj vprašanja materialnega in neprocesnega prava.

Pritožba pritožnice je delno utemeljena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov (smiselno enako pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe glede odmere izvršilnih stroškov) izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo (tako tudi v odločbah št. Up 227/05, Up 699/05). Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o tem odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. Zato je po stališču Ustavnega sodišča tudi v takšnih postopkih potrebno uporabiti odločbo U-I-300/04. V skladu z navedenimi stališči Ustavnega sodišča in pravno stališče, da se pravnomočnost na v pravnomočni odločbi določene zamudne obresti kot bodočo terjatev ne razteza, se je izoblikovala tudi novejša sodna praksa, ki ji je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločitvi tako glede zamudnih obresti od glavnične terjatve kot zamudnih obresti glede že pravnomočno odmerjenih izvršilnih stroškov sledilo, sledi pa ji tudi pritožbeno sodišče. Pri tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno navedeno ustavno odločbo in njene učinke upoštevalo pri izračunu in poplačilu tako izvršilnih stroškov kot prednostnih terjatev, pa tudi pri poplačilu ostalih terjatev upnikov, ne da bi kateri od njih ali dolžnik to izrecno zahteval. ZIZ v I. in II. odst. 208. čl. namreč sodišču izrecno nalaga, da v sklepu o poplačilu pri odločitvi o poplačilu upnikov upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige ter stanje, kot ga je ugotovilo na naroku, pri tem pa terjatve upnikov obračuna po stanju na dan razdelitvenega naroka. Navedena določba tako določa pravila za določanje (dejanskega) stanja terjatev upravičencev do poplačila, materialnopravna presoja njihove upravičenosti in višine pa je stvar sodišča (čl. 180/3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). Sodišče prve stopnje je tako pri tej materialnopravni presoji pravilno ob presoji višine zamudnih obresti upoštevalo tudi (v smislu odločitve Ustavnega sodišča v odločbi U-I-300) določbo čl. 376 OZ. Pritožbeni očitki pritožnice se zato v tem delu izkažejo kot neutemeljeni.

Utemeljeni pa so pritožbeni očitki pritožnice, da je sodišče ob odločanjem o poplačilu terjatev upnikov, ki bi bili poplačani za prednostnimi terjatvami iz čl. 197 ZIZ, zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je spregledalo terjatev pritožnice, zavarovano z zastavno pravico, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi pred zastavnima pravicama, v zvezi s terjatvama katerih je sodišče odločilo o njunem delnem poplačilu iz preostanka kupnine. Vpogled v zemljiško knjigo za parc. št. ..., vpisano pri vl. št. ... k.o. G., namreč potrjuje pritožbene trditve pritožnice, da je bila za terjatev pritožnice kot upnice v znesku 5,600.000,00 SIT s pp. na celotni navedeni nepremičnini vpisana zastavna pravica že 27.10.1997, torej pred zastavnima pravicama za terjatvi iste upnice in zastavne upnice S. S. t. d. d.d. Ž., ki ju je sodišče prve stopnje kot prvi poplačalo (delno) za poplačilom prednostnih terjatev. Ker se po določbi čl. 198 ZIZ po poplačilu terjatev iz 197. čl. ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve izvršilnih upnikov, upnikov zemljiškega dolga ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo, pri čemer je vrstni red poplačil teh terjatev odvisen od časa njihovega vpisa v zemljiško knjigo, je pritožbeni očitek o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v odločitvi o razdelitvi kupnine v tistem delu, ki se nanaša na poplačilo neprednostnih terjatev, utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pritožnice v tem delu ugodilo in odločitev v tem delu, torej v odločitvi pod tč. I/7 in II/3 izreka izpodbijanega sklepa, razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev, v nadaljnjem delu pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno še izpodbijanem, nerazveljavljenem delu (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

V novem odločanju bo sodišče prve stopnje pred sprejemom ponovne odločitve o poplačilu terjatev upravičencev iz čl. 198 ZIZ iz preostanka kupnine moralo s vpogledom v zemljiško knjigo in v podatke spisa ponovno ugotoviti, kdo od upravičencev iz I. odst. 198. čl. ZIZ ima glede na vrstni red zemljiškoknjižnih vpisov prvi pravico do poplačila ter glede na določbo čl. 208 ZIZ in preostanek kupnine v kakšni višini.

Glede na delno razveljavitev izpodbijanega sklepa je odločitev o pritožbenih stroških pritožnice pridržana sodišču prve stopnje za končno odločbo (čl. 165/III in IV ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).