Jedro

ZDR v 1. odstavku 159. člena določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Tožena stranka je dne 28. 12. 2012 sprejela nove Kriterije za določitev letnega dopusta. Tožniku na podlagi novih kriterijev, glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki 30 let, pripada 27 dni letnega dopusta in za invalidnost 3 dni, kar je v skladu z 2. odstavkom 159. člena ZDR, po katerem ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Tožniku pa po novih kriterijih ne pripadajo 3 dnevi dopusta za dopolnjenih 50 oziroma 52 let starosti, ker še ni dosegel starosti starejšega delavca 55 let. Po določbi 197. člena ZDR namreč uživajo posebno varstvo delavci, starejši od 55 let. Zato tožbeni zahtevek za odpravo oziroma razveljavitev obvestila o določitvi letnega dopusta za leto 2013 s priznanjem pravice do koriščenja 36 dni letnega dopusta, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede odločitve o stroških postopka delno spremeni tako, da II. točka glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 55,94 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se obvestilo o določitvi letnega dopusta za leto 2013, ki ga je tožena stranka podala tožniku, odpravi in razveljavi ter, da se ugotovi, da ima tožnik pri toženi stranki pravico do koriščenja 36 dni letnega dopusta za leto 2013, vse v roku 8 dni pod izvršbo, ter da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 621,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zamude do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožnik v pritožbi navaja, da mu je tožena stranka napačno odmerila letni dopust za leto 2013, saj bi mu morala odmeriti letni dopust v takšnem obsegu in na takšen način, kot je to naredila za leto 2012, ko je tožniku odmerila skupaj 36 dni letnega dopusta. Za leto 2013 pa mu je tožena stranka neupravičeno odmerila letni dopust v trajanju 30 dni. Tožena stranka bi morala upoštevati kriterij pridobljenih pravic za tožnika in je potrebno upoštevati že uveljavljene pravice, ki jih je pridobil za leto 2012. Ta nivo doseženih pravic (36 dni letnega dopusta) bi morala tožena stranka tožniku zagotoviti tudi za leto 2013. Tožnik se ni strinjal s spremembo - enostransko spremembo kriterijev, ki jih je sprejela tožena stranka za leto 2013, zato ti kriteriji tožene stranke za tožnika ne veljajo, ker so zanj manj ugodni. Tožnik uveljavlja pravico do letnega dopusta neposredno na podlagi zakona, kolektivne pogodbe in okoliščin, da je tožnik delovni invalid in starejši delavec glede na doseženo dosedanjo delovno dobo. Tožnik je tako upravičen še do dodatnih dni dopusta, ker je delovni invalid, ker dela pri toženi stranki več kot 30 let in gre za starejšega delavca.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo in da je pravilno uporabilo materialno pravo, razen glede odločitve o stroških postopka.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožnik z dopisom z dne 23. 1. 2013 toženo stranko pozval, naj odpravi kršitev pravic delavca, izda spremembo obvestila o določitvi letnega dopusta za leto 2013 ter mu namesto 30 dni prizna 36 dni letnega dopusta za leto 2013. Tožena stranka je podala pisni odgovor dne 1. 2. 2013 in pojasnila, da so bili za leto 2013 sprejeti spremenjeni kriteriji za določitev višine letnega dopusta (dne 28. 12. 2012) in na podlagi teh kriterijev tožniku pripada dopust v višini 30 dni. Iz obvestila o določitvi letnega dopusta za leto 2013 izhaja, da tožniku pripada 27 dni osnovnega dopusta in 3 dni za invalidnost, skupaj 30 dni.

6. Neutemeljene so pritožbene trditve, da tožena stranka tožniku ne bi smela znižati števila dni letnega dopusta in bi morala upoštevati, da je tožnik že v letu 2012 pridobil pravico do koriščenja dopusta v odmeri 36 dni in zato mu tožena stranka pridobljenih pravic ne sme zmanjšati. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem) v 1. odstavku 159. člena ZDR določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Zakon o delovnih razmerjih določa minimalno število dni letnega dopusta. Tožena stranka je dne 28. 12. 2012 sprejela nove Kriterije za določitev letnega dopusta. Tožniku na podlagi novih kriterijev, glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki 30 let, pripada 27 dni letnega dopusta in za invalidnost 3 dni, kar je v skladu z 2. odstavkom 159. člena ZDR. Tožniku pa po novih kriterijih ne pripadajo 3 dnevi dopusta za dopolnjenih 50 oziroma 52 let starosti.

7. Glede na to, da tožnik še ni dosegel starosti starejšega delavca 55 let, tudi ni upravičen do dodatnega dopusta 3 dni. Po določbi 197. člena ZDR uživajo posebno varstvo delavci, starejši od 55 let. Zato je neutemeljena pritožbena trditev tožnika, da bi mu tožena stranka morala priznati dodatne tri dni dopusta, ki mu pripadajo na podlagi 2. odstavka 159. člena ZDR (starejši delavec).

8. Utemeljena pa je pritožba tožnika, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške postopka. Tožnik je na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl.) in 1. odstavka 154. člena ZPP dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka,v višini 55,94 EUR (22,10 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100, 20,40 EUR nagrade za narok po tar. št. 3102, 4,20 EUR materialnih stroškov ter 22 % DDV - 9,24 EUR).

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče spremenilo II. točko izreka tako, da je stroške postopka znižalo (5. alineja 358. člena ZPP).