Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov o zatrjevanem motenju v obliki fizičnega oviranja (kar je tudi edino predmet tožbenega zahtevka) in tako ni jasno, ali je sodišče dejstva v zvezi s to obliko motenja sploh ugotavljalo in če jih je, ali je štelo, da je motenje v tej obliki dokazano ali ne.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
: (1.) Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti zemljišč s parc. št. 36/8, 36/10 in 36/18, vse k.o. D, s tem, ko je 25.11.2009 stala pred gradbenimi stroji izvajalca tožeče stranke K. A. in je s svojo prisotnostjo onemogočila izvajanje gradbenih del 25.11.2009 med 08.00 in 10.00 uro. Toženi stranki je nadalje prepovedalo, da s tovrstnimi in podobnimi dejanji v bodoče posega v posest tožeče stranke na zemljiščih, ki so vpisana v vl. št. 1443 k.o. D in ji posledično naložilo tudi povračilo stroškov tožeči stranki v višini 792,07 EUR s pripadki.
(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da po razveljavitvi vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov. V bistvenem navaja, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da je tožena stranka posegla v posest tožeče stranke z verbalnim motenjem, v izreku sklepa pa se toženi stranki očita, da je stala pred gradbenimi stroji in s svojo prisotnostjo onemogočala izvajanje del. Iz navedb strank in izvedenih dokazov tudi ni razvidno oziroma dokazano ter tudi ni verjetno, da bi šlo za resno grožnjo, ki bi lahko bila uresničena, upoštevaje tudi druge okoliščine, ki so preprečevale začetek gradnje in jih je v obrazložitvi sodišče prve stopnje zanemarilo. Izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, saj ni izrekla nobenih groženj, poleg tega pa ni stala pred strojem ali na gradbišču. Dela so bila ustavljena iz drugih razlogov (ni bila postavljena tabla, ni bilo opravljeno zakoličenje, niso bile prisotne prisotne ustrezne službe). Izostal je tudi pravni interes za tožbo, saj dejanj ni več možno ponoviti. Gradbena dela so bila namreč zaključena. Teoretična možnost za nadaljevanje ni dopusten razlog za sodno varstvo.
(3.) Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora.
(4.) Pritožba je utemeljena.
(5.) Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki je med drugim podana, če izrek sklepa nasprotuje razlogom, ali če sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in posledično preizkus odločitve iz tega razloga ni mogoč.
(6.) Uvodoma je potrebno ugotoviti, da je tožnica v postopku sprva zatrjevala, da je do motenja posesti parc. št. 36/8, 36/10 in 36/18, vse k.o. D, prišlo s tem, ko se je toženec postavil pred gradbene stroje in se do prihoda policije ni hotel umakniti, s čimer je onemogočal delo (navedbe pod točko 2 tožbe), na prvem naroku (list. št. 13), pa je navedla tudi, da je toženec izvajalcem gradbenih del grozil, da se bo ulegel pod stroje, kar pomeni onemogočanje del. Ob takšni trditveni podlagi, pa je, kot izhaja iz zahtevka, ki ga je tožeča stranka postavila, zahtevala sodno varstvo v obliki prepovednega zahtevka zgolj v zvezi z zatrjevanim motenjem v obliki fizičnega oviranja (stanje pred strojem ali podobna dejanja), ne pa tudi v zvezi z zatrjevanim verbalnim motenjem. Je pa po drugi strani zahtevala varstvo ne samo v zvezi s posestjo na parc. št. 36/8, 36/10 in 36/18, vse k.o. D., kjer naj bi bila po svojih trditvah s strani toženca motena, temveč tudi v zvezi s preostalimi parcelami, ki so vpisane v vl. št. 1443, k.o. D.(1), pri čemer ustrezne trditvene podlage za ta del zahtevka niti ni ponudila. Sodišče prve stopnje je tako postavljenemu zahtevku v celoti ugodilo, čeprav je, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka samovoljno posegla v posest tožeče stranke z grožnjo, da se bo v nasprotnem primeru ulegla pred delovni stroj, kar seveda ni motilno dejanje, ki ga je tožeča stranka zajela s tožbenim zahtevkom in ki mu je sodišče ugodilo. V tem delu je zato izrek sklepa v nasprotju z razlogi.
(7.) Sodišče prve stopnje v obrazložitvi tudi ni navedlo razlogov o zatrjevanem motenju v obliki fizičnega oviranja (kar je tudi edino predmet tožbenega zahtevka) in tako ni jasno ali je sodišče dejstva v zvezi s to obliko motenja sploh ugotavljalo in če jih je, ali je štelo, da je motenje v tej obliki dokazano ali ne. V obrazložitvi tudi ni najti razlogov, zakaj je tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v pogledu preostalih parcel, ki so vpisane v vl. št. 1443 k.o. D, saj tam tožeča stranka motenja sploh ni zatrjevala.
(8.) Ker opisano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ter pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih onemogočajo pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve, je bilo potrebno izpodbijani sklep na podlagi 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Te kršitve namreč glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Ob ponovni odločitvi naj sodišče prve stopnje kršitev odpravi in pri tem upošteva tudi že dana opozorila v zvezi z obsegom zahtevanega pravnega varstva, tako glede motilnega dejanja, kot glede obsega nepremičnin na katere se zahtevano varstvo nanaša. (9.) Ker je bilo pritožbi potrebno ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih izvajanj ne opredeljuje.
(10.) Odločitev o stroških temelji na 3. odst. 165. v zvezi s 366. členom ZPP.
(1) Tam so, kot izhaja iz zemljiško knjižnih podatkov, vpisane še parc. 35/2, 35/4, 35/5, 36/2 in 36/9 k.o. B.