Jedro

Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru izreklo o pravilnosti pooblastila predlagateljice, ni pa o tem izdalo sklepa. Tudi če bi ga izdalo, nasprotni udeleženec zoper njega ne bi imel pritožbe, saj pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Nasprotni udeleženec je v postopku zatrjeval neobstoj predlagateljičine procesne sposobnosti. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tak ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo.

2. Nasprotni udeleženec takšno odločitev izpodbija z dvema laičnima vlogama, ki ju je prvostopenjsko sodišče po vsebini opredelilo kot pritožbo. V prvi vlogi sodišču očita nestrokovnost, ker je svojo odločitev oprlo na lažna izvedenska mnenja in ne da bi predlagateljico sploh videlo. Postopanje sodišča kaže na pristransko in nezakonito vodenje postopka. V drugi vlogi poudarja, da je najprej treba odločiti, ali je vlogo za začetek postopka sploh vložila oseba, ki lahko sproži postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Ker sodišče ni odločalo o pravilnosti pooblastilnega razmerja, mu je onemogočena pritožba zoper ta bistveni vsebinski del. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Sposobnosti procesnega prava v materialnem pravu ustrezna poslovna sposobnost. Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se domneva. Sodišče torej ni dolžno po uradni dolžnosti dvomiti o obstoju procesne sposobnosti. Vendar pa mora biti ravnanje sodišča drugačno, če lahko iz okoliščin primera podvomi o njenem obstoju. Na to ga lahko navede procesno gradivo ali ravnanje samih strank. V obravnavani zadevi nasprotni udeleženec ves čas postopka vztraja na trditvi, da predlagateljica ni sposobna doumeti dogajanja v zvezi s postopkom, da se ni sposobna prosto odločati in pravno veljavno izražati svoje volje. Ker mora v skladu z določbo 80. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka oziroma udeleženec lahko stranka ali udeleženec in ali je procesno sposoben, je prvostopenjsko sodišče pravilno preiskalo okoliščine glede obstoja procesne sposobnosti predlagateljice. Ker gre pri tem za razjasnitev dejstva, za katero je potrebno posebno strokovno znanje in s katerim sodišče ne razpolaga, je sodišče prve stopnje svoj preizkus pravilno oprlo na tri izvedenska mnenja izvedencev psihiatrov, ki so bila napravljena pred in po vložitvi predloga v obravnavani zadevi. Z navedenimi mnenji, ki vsebujejo enake ugotovitve in zaključke glede psihofizičnega stanja predlagateljice, je ovržen dvom o obstoju njene procesne sposobnosti. To pomeni, da je predlagateljica, ki sodi v krog legitimiranih oseb za vložitev predloga za uvedbo postopka za odvzem oziroma omejitev poslovne sposobnosti (prvi odstavek 45. člena ZNP), lahko udeleženka tega postopka.

5. Nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da o pravilnosti pooblastila predlagateljice odvetnikom Odvetniške družbe B., o.p., d.o.o., ni odločilo s sklepom. V skladu z določbo 19. točke prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ima predsednik senata med pripravami za glavno obravnavo pravico odločati tudi o pravilnosti pooblastila. Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru izreklo o pravilnosti pooblastila predlagateljice, ni pa o tem izdalo sklepa. Tudi če bi ga izdalo, nasprotni udeleženec zoper njega ne bi imel pritožbe, saj pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena (drugi odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker pa nasprotni udeleženec ves čas postopka neutemeljeno vztraja na trditvah o spornosti navedenega pooblastilnega razmerja, pritožbeno sodišče navaja, da za predlagateljico procesnih dejanj ne opravljajo neobstoječi pooblaščenci, ampak odvetniki odvetniške družbe, ki je vpisana v imenik odvetnikov, v katerega so vpisani tudi vsi odvetniki omenjene družbe (družba in odvetniki so bili vpisani že pred vložitvijo predloga v tej nepravdni zadevi) in katere je predlagateljica pooblastila za opravo procesnih dejanj.

6. Pritožba nasprotnega udeleženca je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).