Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je glavnična davčna obveznost v skladu s šestim odstavkom 126. člena ZDavP-2 prenehala, čeprav je davčni dolg zavarovan s hipoteko na več dolžnikovih nepremičninah, upnik pa je prvi predlog za izvršbo na nekatere izmed teh nepremičnin vložil znotraj roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, predlog za izvršbo na preostale nepremičnine, torej predlog, ki se obravnava v tem izvršilnem postopku, pa po preteku tega roka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je glavnična davčna obveznost v skladu s šestim odstavkom 126. člena ZDavP-2 prenehala, čeprav je davčni dolg zavarovan s hipoteko na več dolžnikovih nepremičninah, upnik pa je prvi predlog za izvršbo na nekatere izmed teh nepremičnin vložil znotraj roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, predlog za izvršbo na preostale nepremičnine, torej predlog, ki se obravnava v tem izvršilnem postopku, pa po preteku tega roka.
1.Na podlagi predloga za izvršbo z dne 24. 1. 2023 je sodišče s sklepom o izvršbi I 252/2023 z dne 30. 1. 2023 dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 18. 1. 2023 (zaradi uveljavitve denarne terjatve upnice v skupnem znesku 107.362,10 EUR s pripadki) z izvršilnim sredstvom: zaznambo izvršbe pri 1/2 dolžnikovih treh nepremičnin, z ugotovitvijo vrednosti teh in s prodajo ter poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, sodišče prve stopnje mu je delno ugodilo in izvršbo ustavilo za izterjavo zneska obresti v višini 17.903,29 EUR. Zoper ta del se upnica ni pritožila, je pa sodišče prve stopnje poleg tega ustavilo še izvršbo za izterjavo glavnice 61.689,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2023 dalje ter sklep I 252/2023 z dne 30. 1. 2023 v delu zastarane glavnice razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Zoper ta del se je upnica pritožila, sodišče druge stopnje pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča v relevantni točki izreka.
2.Upnica predlaga dopustitev sledečega revizijskega vprašanja:
Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je glavnična davčna obveznost v skladu s šestim odstavkom 126. člena ZDavP-2 prenehala, čeprav je davčni dolg zavarovan s hipoteko na več dolžnikovih nepremičninah, upnik pa je prvi predlog za izvršbo na nekatere izmed teh nepremičnin vložil znotraj roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, predlog za izvršbo na preostale nepremičnine, torej predlog, ki se obravnava v tem izvršilnem postopku, pa po preteku tega roka?
3.Predlog je utemeljen.
4.Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
5.Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanja, navedenega v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3 Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 126a
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.