Jedro

Stališče, da ZFPPod kot kasnejši in specialni zakon ni derogiral 99. člena ZPPSL, je sprejelo tudi V.s. RS v sklepu ... z dne 23.3.2004.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka. Odločilo je še, da bo po pravnomočnosti tega sklepa o izbrisnem razlogu po ZFPPod obvestilo registrsko sodišče. Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev z argumentom specialne ureditve izbrisa subjektov brez premoženja v ZFPPod. Pritožbeno sodišče tega stališča ne sprejema. Stališče, da ZFPPod kot kasnejši in specialni zakon ni derogiral 99. člena ZPPSL, je sprejelo tudi V. s. RS v sklepu ... z dne 23.3.2004. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema razloge iz citiranega sklepa V. s. RS: "Vrhovno državno tožilstvo ne zanika, da so bili ob izdaji izpodbijanih sklepov izpolnjeni pogoji za začetek in zaključek stečajnega postopka, kot jih določa prvi odstavek 99. člena ZPPSL, zatrjuje pa, da so bili podani tudi pogoji za izbris dolžnika, kot jih določa 25. člen ZFPPod, ker je bilo ugotovljeno, da dolžnik nima premoženja. Ob izpolnitvi pogojev tako po določbi prvega odstavka 99. člena ZPPSl, kakor tudi po določbi 25. člena ZFPPod, pa bi po stališču zahteve za varstvo zakonitosti moral imeti izbris dolžnika po določbah ZFPPod prednost. Namesto da je bil nad dolžnikom začet in zaključen stečajni postopek, bi zato moral biti opravljen postopek izbrisa iz sodnega registra.

Za odgovor na vprašanje, ali ima kateri izmed obeh postopkov prednost, se je treba najprej vprašati, ali so zakonsko postavljeni pogoji za začetek in zaključek stečajnega postopka enaki pogojem za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra in ob morebitnem pritrdilnem odgovoru še, ali zakonske določbe dajejo oporo za sklepanje, da ima en postopek prednost pred drugim.

Po določbi prvega odstavka 99. člena ZPPSL stečajni senat, potem ko ugotovi, da premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi. Ta določba sama po sebi ni zadostna podlaga za začetek in zaključek stečajnega postopka. Temeljna predpostavka za tako ravnanje stečajnega senata je, da sta izpolnjena oba ali vsaj eden od pogojev za začetek stečajnega postopka: (a) dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost (insolventnost) dolžnika, (b) njegova prezadolženost (prvi odstavek 2. člena ZPPSL).

Na podlagi prvega odstavka 25. člena ZFPPod se gospodarska družba izbriše iz sodnega registra, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1. če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila podatkov (70. člen ZGD),

2. če gospodarska družba nima premoženja,

3. če nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe brez likvidacije določa drug zakon.

V drugem odstavku 25. člena ZFPPod je še določeno, da se šteje, da obstaja razlog iz druge točke prvega odstavka, če gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa.

Tako določeni pogoji za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra ne vključujejo insolventnosti, kot skuša prikazati zahteva za varstvo zakonitosti. Gospodarska družba, ki se izbriše, je seveda lahko insolventna in v marsikaterem primeru gotovo tudi je, vsekakor pa to ni zakonski pogoj za izbris iz sodnega registra. Za gospodarsko družbo, ki npr. ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki zanjo opravlja posle plačilnega prometa, še ni mogoče sklepati na en sam razlog takega ravnanja, na insolventnost. V velikem številu primeru gre preprosto za družbo, ki po vpisu v sodni register nikoli sploh niso delovale (opravljale poslovne dejavnosti). Za take družbe ni mogoče trditi, da so insolventne. Insolventnost namreč pomeni (dalj časa trajajoče) nesposobnost poplačila svoje obveznosti, take družbe pa obveznosti (praviloma) sploh nimajo. Glede družb, ki v dveh zaporednih poslovnih letih ne predložijo letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, se zdi samo po sebi umevno, da jim ni mogoče kar pripisati insolventnosti.

Primerjava zakonskih pogojev, določenih za začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka in zakonskih pogojev, določenih za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra, po povedanem pokaže, da ne gre za isti krog gospodarskih družb, še zlasti pa ne gre v obeh primerih zgolj za gospodarske družbe, ki nimajo premoženja. Ureditev po ZFPPod se glede na ureditev po ZPPSL ne pokaže kot specialnejša, saj za izbris gospodarske družbe po ZFPPod zadostuje že, da nima premoženja, krog takih družb, zoper katere je mogoče začeti in takoj zaključiti stečajni postopek po določbah ZPPSL, pa je ožji, saj v ta krog ne sodijo gospodarske družbe, ki niso insolventne ali prezadolžene (glede argumenta specialnosti glej npr. M. P., Argumentacija v pravu, Ljubljana 1991, str. 157). Ureditev po ZFFPod zato ne more uživati prednosti z uporabo argumenta "Lex specialis derogat legi generali". Za razrešitev vprašanja, katera zakonska ureditev ima prednost, se je treba predvsem vprašati, ali ga ni morda rešil že zakonodajalec.

ZFPPod v drugem odstavku 23. člena določa, (skrajšano) da se določbe ZFPPod ne uporabljajo za gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po ZPPSL. Izpeljavo tako postavljenega pravila pomenijo določbe drugega odstavka 30. člena ZFPPod, ki povedo, kateri ugovori so dovoljeni proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Eden izmed takih razlogov je vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo (vključno s predujmom). Na ta način je ZFPPod dal prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem. V predmetni zadevi, v kateri izbrisni postopek sploh še ni bil začet, zato ni dvoma, da ima stečajni postopek prednost pred izbrisnim." Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kot pravilno opozarja pritožnik. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje za pravilno uporabo določb ZPPSl nepopolno ugotovljeno, je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPPSL (v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa, v nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi obstoj predpostavk, ki jih za obravnavani predlog določa ZPPSL.