Up-172/03 - 8

31. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 624/99-4 z dne 13. 3. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 735/98 z dne 12. 5. 1999 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35601/0303/97 z dne 21. 4. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Urbanistični inšpektor je pritožniku izdal odločbo št. 356.2-0354/97-ZM dne 12. 5. 1997, na podlagi katere mu je naložil, da mora ustaviti adaptacijo poslovnega objekta, ker ga obnavlja v nasprotju z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Bežigrad, (v nadaljevanju UE), št. 351-50/97-4/2 z dne 24. 2. 1997, dokler ne pridobi spremembe te odločbe. Zoper to odločbo se je ustavni pritožnik pritožil. Ministrstvo za okolje in prostor je odpravilo odločbo urbanističnega inšpektorja ter samo odločilo, da mora v roku 30 dni odstraniti strešno kritino ter dve okni in vrata na južni strani objekta na zemljišču parc. št. 1034/2 k.o. Z. Pravno sredstvo zoper to odločbo sta Upravno in Vrhovno sodišče zavrnili.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da mu je UE z odločbo št. 351-50/97-4/2 dne 24. 2. 1997 dovolila obnovo fasade, dimnika in tlakov, zamenjavo stropnih oblog, oken in vrat v enaki velikosti ter obnovo vodovodne in električne instalacije na objektu V. 40 v U. Dne 7. 5. 1997 naj bi vložil še zahtevo za priglasitev del za zamenjavo kritine in žlebov, vendar naj mu upravni organ ne bi izdal odločbe v zakonitem roku, temveč šele po dveh letih od dneva vložitve popolne vloge. Vrhovno sodišče pa naj bi svojo odločitev utemeljilo s tem, da naj pritožnik ne bi izkazal, da je pridobil dovoljenje za zamenjavo strehe. Po mnenju pritožnika bi moralo Vrhovno sodišče samo pridobiti ta dokaz ali ga pozvati, naj ga predloži. Pritožnik zatrjuje kršitev 14. in 125. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev materialnega prava. V presojo, ali je odločitev sodišč pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper odločitev o odstranitvi strešne kritine, dveh oken in vrat na objektu V. 40 v U. ni uspel, samo po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je odraz pravice do enakosti pred zakonom v upravnih in sodnih postopkih. Glede na navedbe v ustavni pritožbi bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali je odločitev tako očitno napačna ter brez razumne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno ali arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega pa izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati, saj so tako upravni organ kot obe sodišči svoje odločitve utemeljili z razumnimi pravnimi argumenti. Vrhovno sodišče je svojo odločitev, da pritožnik ni imel upravnega dovoljenja za gradnjo oken in vrat ter za zamenjavo strešne kritine, utemeljilo. Navedlo je, da bi po odločbi UE z dne 24. 2. 1997 lahko zamenjal le okna in vrata v enaki velikosti. Po oceni sodišča je pritožnik brez upravnega dovoljenja zamenjal tako kritino kot na novo zgradil okna in vrata, za inšpekcijsko ukrepanje je pomembno le, ali si je pritožnik kot investitor pred začetkom gradnje pridobil upravno dovoljenje in ali gradi v skladu z njim. Samo dejstvo, da Vrhovno sodišče ni ugotavljalo, ali je pritožnik v pritožbenem postopku pridobil dovoljenje za zamenjavo strehe, ni niti pravno relevantno v tem postopku. Ta dokaz je pomemben le v upravni izvršbi.

5.Pritožnikov očitek, da je bila z izpodbijanimi odločbami kršena določba 125. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena določba ne vsebuje kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine, zato sama po sebi ne more biti podlaga za utemeljevanje ustavne pritožbe.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan