Jedro

Eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva je pravica do izjave. Zato mora biti vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pravnih vprašanjih, navedbah nasprotne stranke oziroma najširše o vsem procesnem gradivu, ki je pomembno za odločitev o njeni zadevi. Stranka pravice do uresničevanja pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Torej je najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, vročanje. Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročati.

Sodišče odgovora na ugovor in predlog za odlog ni vročilo dolžniku, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je oprlo tudi na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrnilo (I. točka izreka), predlog dolžnice za odlog izvršbe zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnica upniku povrniti 149,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v 8 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep je dolžnica vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica med drugim očita kršitev v zvezi z obravnavanim ugovorom in predlogom za odlog izvršbe, ki jo vidi v tem, da ji odgovor na ugovor in dolžničin predlog za odlog ni bil vročen. Meni, da takšna opustitev predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in istočasno kršitev ustavne pravice do enakega varstva. Upnik je imel možnost se izjaviti o dolžničinem predlogu, obratno pa ne. Opustitev vročitve upnikovega odgovora na dolžničin predlog oziroma ugovor, dolžnica sedaj onemogoča tudi v okviru pisanja pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj zaključkov sodišča o tem, kaj naj bi iz pisanj dolžnika (pravilno upnika) izhajalo, ne more ustrezno napisati.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotoval. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva je pravica do izjave. Zato mora biti vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pravnih vprašanjih, navedbah nasprotne stranke oziroma najširše o vsem procesnem gradivu, ki je pomembno za odločitev o njeni zadevi (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-2009/14 z dne 9. 7. 2015). Stranka pravice do uresničevanja pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Torej je najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, vročanje.1 Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročati.

7. Sodišče odgovor na ugovor in predlog za odlog sploh ni vročilo dolžniku, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je oprlo tudi na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena. Dolžnik se zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb in predlaganih dokazov sploh ni mogel izjavil. 8. S tem je bila kršena dolžniku pravica do izjave in je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Utemeljeni pritožbi je bilo potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo najprej moralo odpraviti očitano kršitev in nato ponovno odločiti o ugovoru in predlogu za odlog izvršbe dolžnice.

9. Odločitev o stroških postopka dolžnika v zvezi s pritožbo zoper ta sklep je sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, stran. 274.