Jedro

Okrajno sodišče v Novi Gorici resda ni med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji, vendar je sojenje v civilnih zadevah z letnim razporedom organizirano z medokrajnimi oddelki za okrajna sodišča v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu. Po aktualnem letnem razporedu samo na civilnem in izvršilnem področju sodi prek 20 sodnikov. Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Nasprotni udeleženec navaja, da je pooblaščenka pravna zastopnica predlagateljev in hkrati tudi njuna snaha, s katero so družinsko zelo povezani. V letih 2013-2014 je bila zaposlena na Okrajnem sodišču v Novi Gorici, in to ravno na nepravdnem oddelku. Gre za majhno sodišče, na katerem se struktura zaposlenih ni spremenila, zato je povezanost še vedno podana. O obstoju te povezanosti predlagatelja dodatno utrjuje ravnanje sodišča, saj se je sodeča sodnica, ki je že nekaj časa vodila postopek, iz njemu neznanih razlogov izločila. Ker je pooblaščenka predlagateljev tudi predsednica sveta zavoda novogoriške bolnice, se ne more znebiti občutka prekomerne povezanosti. Predlaga delegacijo izven območja okrožja sodišč Nova Gorica (zaradi skupnih medkrajevnih sodnikov) in Kopra (zaradi teritorialne povezanosti).

2. Predlagatelja v odgovoru na predlog priznavata, da je bila njuna pooblaščenka pri sodečem sodišču zaposlena osem mesecev pred osmimi leti, vendar med njo in drugimi zaposlenimi ni nobene sorodstvene povezave niti z nikomer od njih ni povezana. Sodnike pozna na videz, kot jih poznajo vsi odvetniki, ki delajo na tem območju. Ker je delegacija pristojnosti izjema od splošnih pravil o pristojnosti, je treba k njej pristopiti restriktivno. Predlagata zavrnitev predloga.

3. Predložitveno sodišče v dopisu, s katerim je predlog nasprotnega udeleženca posredovalo Vrhovnemu sodišču v odločanje, navaja, da je bila pooblaščenka predlagateljev na tem sodišču zaposlena od 12. 9. 2013 do 4. 5. 2014, pretežno na izvršilnem oddelku (kjer je tedaj sodila tudi sedaj sodeča sodnica), odločbe pa je izdelovala tudi za sodnike drugih oddelkov.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Delegacija pristojnosti je pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije). Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti (celega) sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je tudi časovna oddaljenost lahko pomemben vidik pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti.1 Dejstvo, da je bila pooblaščenka predlagateljev pri pristojnem sodišču pred sedmimi leti (osem mesecev) zaposlena kot strokovna sodelavka, v povezavi s pavšalnimi očitki o njeni sedanji povezanosti s sodniki po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okrajno sodišče v Novi Gorici resda ni med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji, vendar je sojenje v civilnih zadevah z letnim razporedom organizirano z medokrajnimi oddelki za okrajna sodišča v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu. Po aktualnem letnem razporedu2 samo na civilnem in izvršilnem področju sodi prek 20 sodnikov.3 Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.4

7. Nezadovoljstvo strank s potekom postopka ter vodenjem in ravnanjem sodečih sodnikov prav tako ni razlog za delegacijo pristojnosti.5 In čeprav sodeča sodnica v predložitvenem poročilu priznava, da je pooblaščenka predlagateljev v času, ko je bila zaposlena pri sodišču, tudi zanjo izdelovala osnutke odločb, to prav tako ni razlog za delegacijo pristojnosti. Kadar se stranki (ali sodniku) pojavi dvom v nepristranskost, ki se tiče sodečega sodnika, imata namreč stranka (oziroma sodnik) na voljo drug institut - (predlog za) izločitev sodnika.

8. V konkretnem primeru po razumnih merilih objektivna nepristranskost ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novi Gorici. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

9. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj sklep VS RS I R 140/2020 z dne 2. 10. 2020, v katerem je Vrhovno sodišče ponovilo svoje stališče iz sklepa I R 57/2019 z dne 15. 4. 2019. 2 https://www.sodisce.si/okrong/zaposleni/letni_razpored_dela/ 3 Glej strani 8 in 9 letnega razporeda, pri čemer je Vrhovno sodišče upoštevalo, da nekateri sodniki sodijo na več področjih. 4 Primerjaj odločitvi VS RS I R 99/2011 z dne 15. 9. 2011 in I R 188/2012 z dne 17. 1. 2013. 5 Na primer sklep VS RS I R 132/2020 z dne 18. 9. 2020.