Jedro

Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnjev nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožnega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu B. P., univ. dipl. soc. in psihoterapevtu, za opravljeno izvedensko delo prizna nagrada in povrnitev stroškov v skupnem znesku 581,90 EUR. Od bruto zneska se obračuna 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: PIZ), kar znaša 51,50 EUR, 22 % DDV v znesku 139,35 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu, kar je 4,10 EUR (1. točka). Nadalje je sklenilo, da plačilo skupnega zneska v višini 776,85 EUR izvrši finančno računovodska služba iz založenega predujma na račun Avtorske agencije Slovenije (AAS) (3. točka) in da se akontacija dohodnine, 8,85 % prispevek za PIZ v breme izplačevalca, 0,53% prispevek za poškodbe pri delu ter 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZ) v breme izvajalca, nakažejo na ustrezne račune DURS-a (4. točka). V izreku je tudi ugotovilo, da je sodni izvedenec obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan (5. točka) ter davčni zavezanec (6.točka).

2. Pritožuje se toženec po svoji pooblaščenki, ki prvostopenjski sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba prvemu sodišču očita arbitrarno odločanje, saj ni obrazložilo in navedlo razlogov, zakaj je sodnemu izvedencu priznalo priglašeno nagrado in stroške. Zgolj navedba členov Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12 in 35/13, v nadaljevanju: Pravilnik), po katerih je nagrada priznana, ne odpravlja dolžnosti sodišča, da svojo odločitev obrazloži. Pravica do obrazložene sodne odločbe je del pravice do sodnega varstva, ki je ustavno varovana pravica.(1) Pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita tudi kršitev materialnega prava. Na eni strani je sodišče izvedencu priznalo 22 % DDV, po drugi strani pa tudi 8,85 % prispevek za PIZ in 0,53 % za poškodbe pri delu, kar pa se po mnenju pritožnika med seboj izključuje. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo na prvo stopnjo v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je z laično vlogo odgovoril sodni izvedenec. V njej problematizira nizke tarife sodnih izvedencev in izraža svoje nestrinjanje s pritožbenimi navedbami. Graja pritožbene očitke o tem, da je bil študij spisa previsoko ocenjen, da ni šlo za zelo zahtevno mnenje ter da se davek na dodano vrednost (DDV) in ostali prispevki izključujejo.

4. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba je utemeljena.

O kršitvi materialnega prava

6. Sodišče prve stopnje je v izreku odločilo o plačilu 22 % DDV, hkrati pa odločilo tudi o plačilu prispevkov, in sicer 8,85 % za PIZ, 0,53 % za poškodbe pri delu in 6,36% za zdravstveno zavarovanje. Takšna odločitev je materialnopravno napačna, saj dohodek izvedenca obravnava kot dohodek iz drugega pravnega razmerja in hkrati kot dohodek iz dejavnosti. Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07, spremembe in dopolnitve – ZS) določa, da so lahko sodni izvedenci le fizične osebe (84. člen ZS). Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11, spremembe in dopolnitve – ZDoh-2, v nadaljevanju: ZDoh-2) določa obdavčitev dohodkov fizičnih oseb (15. člen ZDoh-2). ZDoh-2 v 18. členu sistematično ureja sistem dohodkov, ki so obdavčljivi, pri čemer sta za potrebe tega pritožbenega postopka relevantna le dohodek iz zaposlitve (1. točka) in dohodek iz dejavnosti (2.točka). V drugem poglavju ZDoh-2 je urejen dohodek iz zaposlitve. Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle in sedanje zaposlitve, kjer gre za odvisno delovno razmerje (prvi in drugi odstavek 35. člena ZDoh-2). Zakon pa v tem poglavju sistematično ureja tudi dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki vključuje vsak posamezni dohodek fizične osebe, prejet za opravljeno delo ali storitev (38. člen ZDoh-2). V tem primeru gre lahko tudi za neodvisno razmerje med „delavcem“ in „delodajalcem“. Po stališču Ministrstva za finance opravljajo sodni izvedenci delo in storitev v neodvisnem razmerju. Takšno stališče stoji na argumentu, da za delo sodnega izvedenca niso v pretežni meri izpolnjeni pogoji, ki bi nakazovali obstoj odvisnega pogodbenega razmerja. Zato 2. točka tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2 za sodne izvedence ne pride v upoštev.(2) ZDoh-2 v 3. poglavju ureja dohodek iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic (46. člen ZDoh-2). Izvedenec pa je lahko le v teh primerih zavezanec za DDV. Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11, spremembe in dopolnitve – ZDDV-1, v nadaljevanju: ZDDV-1) določa, da so predmet obdavčitve DDV opravljene storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo (3. točka prvega odstavka 3. člena ZDDV-1).

7. Plačilo prispevkov za obvezna zavarovanja določata Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, spremembe in dopolnitve - ZPIZ-2, v nadaljevanju: ZPIZ-2) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06, spremembe in dopolnitve - ZZVZZ, v nadaljevanju: ZZVZZ).

8. ZPIZ-2 določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen uživalcev pokojnin. Kot delo iz drugega pravnega razmerja pa se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino (prvi in drugi odstavek 18. člena ZPIZ-2). Oseba pa se zavaruje po tej podlagi, če ni zavarovana v okviru delovnega razmerja kot samozaposlena oseba, kmet, družbenik ali brezposelna oseba (tretji odstavke ZPIZ-2) iz vidika prejetega dohodka. Višino prispevka določa 8. člen Zakona o prispevku za socialno varnost- ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, spremembe in dopolnitve – ZPSV) v povezavi s 143. členom ZPIZ-2, in sicer za prispevek delodajalca 8,85 % ter prispevek za zavarovanca 15,50 %.

9. ZZVZZ določa, da so za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen zavarovane tudi osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo (5. točka 17. člena ZZVZZ). Od 1. 2. 2014 dalje je treba od vsakega dohodka iz drugega pravnega razmerja odvesti 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (četrta alineja drugega odstavka 55. člena ZZVZZ). Poleg prispevka za poškodbe pri delu pa je treba v primeru dohodkov iz drugih pravnih razmerij plačati še 6,36 % prispevka za ZZ v breme zavarovanca. Ta prispevek se plačuje od obdavčljivega bruto dohodka zavezanca iz drugega pravnega razmerja, ki je vključen v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v RS, vendar ni zavarovan iz naslova tega pravnega razmerja (55a. člen ZZVZZ).

10. Glede na povedano je jasno, da se obračun DDV in obračun prispevkov med seboj izključujeta, kar pravilno opozarja že pritožba. Tako je materialnopravno napačna odločitev sodišča prve stopnje, ko je na eni strani pri izvedenčevem dohodku obračunavalo prispevke obveznih zavarovanj in ga s tem obravnavalo kot dohodek iz drugega pravnega razmerja. Po drugi strani pa ga je štelo kot delo iz naslova izvedenčeve gospodarske dejavnosti, saj je odločilo o plačilu DDV. Ker je prvostopenjski sklep materialnopravno napačen, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep razveljavilo in ga vrnilo v nov postopek.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotovitvi davčni in zavarovalni status izvedenca. Pri tem je treba ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (uporaba tretjega odstavka 38. člena ZDoh-2), v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti (uporaba 46. člena ZDoh-2). To bo omogočilo sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali socialnih ter zdravstvenih prispevkov. Če je izvedenec izdelal izvedeniško mnenje v okviru svoje poklicne dejavnosti, potem je treba dohodek obravnavati kot dohodek iz dejavnosti (obravnava po 46. členu ZDoh-2). V teh primerih se ne obračunava prispevkov po ZPIZ-2 in ZZVZZ, ker ne gre za drugo pogodbeno razmerje in se prispevki plačujejo že v okviru ekonomske dejavnosti izvedenca. Le v tem primeru pa je možno ugotoviti zavezanost za DDV, a le, če izvedenec to izkaže. Če sodišče ugotovi, da je izvedenec opravljal svoje delo v okviru drugega pogodbenega razmerja (tretji odstavek 38. člena ZDoh-2), pa mora obračunati prispevke. Sodišče kot „delodajalec“ je v teh primerih dolžno obračunati 8,85 % prispevek za PIZ, in dodatno tudi 15,50 %, a slednje le, če zavezanec sploh še ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj na drugi podlagi (npr. redno zaposlen). Sodišče bo moralo tako pridobiti pisno izjavo izvedenca o njegovem zavarovalnem statusu oziroma o tem, da je/ni upokojenec, da je/ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali je pa vanj vključen s krajšim delovnim časom. Nadalje mora obračunati tudi prispevke za ZZ, in sicer 0,53% za poškodbe pri delu ter dodatni prispevek 6,36%. Slednje le v primeru, če izvedenec še ni zavarovan iz naslova pridobitve dohodka (izvedenine) iz tega drugega pravnega razmerja. Pritožbeno sodišče pa glede na prvostopenjski izrek opozarja na spremembo 53. člena Pravilnika (Uradni list RS, št. 1/12), ki ne dovoljuje, da se nagrado in stroške izvedenca izplačuje preko zastopnika.

Bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in pritrjuje pritožbi, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker prvo sodišče ni navedlo razlogov za svojo odločitev. Sodišče prve stopnje je v svoji obrazložitvi sklepa zgolj navedlo, da je izvedenec priglasil stroške, katere mu je sodišče odmerilo in priznalo na podlagi Pravilnika. Takšna obrazložitev ne zadosti standardu obrazložene sodniške odločitve, ki jo določa že Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju: USRS). Pravica do enakega varstva (22. člen USRS) na eni strani zahteva, da se vsaki stranki v postopku omogoči, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja. Po drugi strani pa pravica stranke pomeni tudi obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter se do tisti navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli.(3) Izpodbijani sklep ne navaja razlogov, zakaj je izvedencu v celoti priznalo nagrado in tudi stroške. S tem je tožencu onemogočeno, da bi lahko v pritožbenem postopku navajal svoje argumente, napadal ugotovljeno dejansko stanje in izrazil svoje nestrinjanje z odmerjeno nagrado in stroški izvedenca. Standardu obrazložene odločitve, ki jo je mogoče preizkusiti, je zadoščeno, ko iz obrazložitve izhaja, katera pravno pomembna dejstva (spodnja premisa sodniškega silogizem) je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in na katero pravno normo jo je oprlo (zgornja premisa sodniškega silogizma).(4)

13. Ker gre v tem primeru za tako hudo pomanjkljivost sklepa, ki je višja instanca ne more sama odpraviti (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točko 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče se bo moralo v novem postopku opredeliti do vseh elementov (tarif) nagrade, ki jo je priglasil izvedenec za svoje delo (48. do 52. člena Pravilnika) ter tudi do izvedenčevih priglašenih stroškov (41. do 47. člena Pravilnika).(5) Pritožbeno sodišče opozarja, da je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nagrado in stroške, na strani izvedenca.(6)

14. Višje sodišče je pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Op. št. (1): Podobno VSL II Ip 4056/2013 Op. št. (2): Pojasnilo DURS, Št. 4230-336/2007-1. 2. 6. 2008 Op. št. (3): Odločba Ustavnega sodišča RS, Up-39/95 Op. št. (4): Zobec J., v Ude L. in ostali: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 309-310, podobno VSL I Cpg 1102/2010 Op. št. (5): Prim. VSL II Ip 4056/2013 in VSL Cp 2504/2012 Op. št. (6): VSL I Cp 1034/2012, VSL I Ip 1518/2011, VSL II Cp 1311/2014, VSL I Cp 1313/2013; VSL I Cp 4724/2010