Jedro

Glede na to, da primarni in podredni tožbeni zahtevek ne temeljita na isti pravni podlagi, se sodna taksa odmeri od vsakega zahtevka posebej. Stranka je torej dolžna plačati seštevek obeh taks, ne glede na to, da sodišče o podrednem zahtevku morebiti sploh ne bo odločalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 07. 09. 2011, zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse in določilo, da mora tožnica sodno takso za podredni tožbeni zahtevek v znesku 1.719,00 EUR plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 143,25 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v petnajstih dneh po prejemu sklepa, vsi naslednji obroki pa vsakega petnajstega dne v naslednjih mesecih, v primeru neplačila posameznega obroka, ga bo sodišče prisilno izterjalo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep primarno razveljavi, podrejeno, da naj tožnici omogoči plačilo sodne takse po končanem sodnem postopku. V pritožbi tožnica navaja, da tožbenega zahtevka ni razširila, ampak je postavila le podrejeni zahtevek. Postavljena zahtevka se med seboj izključujeta, sodišče odloča le o utemeljenosti enega, sporna vrednost tega pa je 50.000,00 EUR v vsakem primeru, zaradi česar je bila sodna taksa napačno odmerjena, saj je bilo o plačilu le-te odločeno že ob vložitvi tožbe. Napačna je navedba sodišča prve stopnje, da je tožnica postavila poleg primarnega zahtevka še obligacijski zahtevek na plačilo 104.240,00 EUR. Tožnica je res postavila še podrejeni tožbeni zahtevek, vendar je izrecno navedla, da je njegova sporna vrednost 50.000,00 EUR. Če torej sodišče ne bi ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, je bil postavljen še podrejeni tožbeni zahtevek, kar pa pomeni, da sodišče odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka v višini 50.000,00 EUR. Zaradi tega je bila taksa napačno odmerjena oz. neupravičeno odmerjena, saj je o obveznosti plačila sodne takse sodišče odločalo že ob vložitvi tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je prišlo do naknadne eventualne kumulacije tožbenih zahtevkov. Res je, da bo sodišče prve stopnje odločalo o naknadno postavljenem podrejenem (eventualnem) zahtevku le, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Vendar, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, primarni in podrejeni zahtevek ne temeljita na isti pravni podlagi, zato je treba v takem primeru sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od podrednega zahtevka in tudi plačati seštevek dveh sodnih taks oziroma v obravnavanem primeru še sodno takso za naknadno postavljeni podrejeni zahtevek, ne glede na možnost, da sodišče prve stopnje o podrejeno postavljenem zahtevku v primeru, da ugodi primarnemu zahtevku, sploh ne bo odločalo. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) določa, da nastane taksna obveznost, za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe (1. točka I. odstavka 5. člena ZST-1). Glede na to, da je tožnica z vložitvijo podrejenega zahtevka objektivno spremenila tožbo (2. odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) je s tem nastala obveznost plačila sodne takse za podrejeni zahtevek, saj bi le tega lahko uveljavljala tudi izven obravnavanega pravdnega postopka, v novi pravdi.

5. Sodišče prve stopnje je sodno takso pri podrejenem tožbenem zahtevku pravilno odmerilo, saj tožnica s podrednim zahtevkom uveljavlja denarni zahtevek in se tako kot vrednost spornega zahtevka pri določitvi sodne takse vzame vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP), tega pa tožnica ne more spremeniti z navedbo, da je vrednost spornega predmeta drugačna. 44. člen ZPP se namreč uporablja le v primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek.

6. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).