Jedro

Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje. Republika Slovenija je upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" pa je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani dopolnilni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje sklep opr. št. In 98/2010 z dne 1. 2. 2012 dopolnilo tako, da se v izreku doda 2. točka, ki glasi: „2. Zahteva Republike Slovenije za plačilo prednostne terjatve po seznamu izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012 v znesku 838,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 786,11 EUR od 2. 2. 2012 do plačila se zavrne“, pri čemer iz obrazložitve izhaja, da iz predloženega seznama izvršilnih naslovov ni razvidno, ali se priglašene terjatve nanašajo na obdobje zadnjega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnica RS, ki meni, da je tovrstna obrazložitev sodišča napačna in pojasnjuje, da je bil seznam izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012, na podlagi katerega je priglasila prednostno terjatev, sestavljen v skladu ZDavP-2, ki v 9. točki drugega odstavka 145. člena določa, da je izvršilni naslov tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Pri tem upnica poudarja, da so v seznamu izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012 natančno navedeni posamezni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti in zneski davka, zato navedbe sodišča, da datumi zapadlosti priglašenih terjatev niso razvidni, ne držijo. V predmetni zadevi zajema obdobje obračuna prednostnih terjatev čas od 9. 11. 2010 do 9. 11. 2011, kot izhaja iz obrazložitve samega sodišča. Iz seznama izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012 izhajajo obveznosti iz naslova neplačanih socialnih prispevkov (prispevkov za starševsko varstvo za zaposlene pri pravnih osebah, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene pri pravnih osebah, prispevkov za zdravstveno zavarovanje za zaposlene pri pravnih osebah, prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za zavarovance razen kmetov) z datumom zapadlosti med 9. 11. 2010 in 9. 11. 2011 (navedene obveznosti so zapadle 16. 11. 2010) in z obračunanimi zamudnimi obrestmi, na dan razdelitvenega naroka, to je na dan 1. 2. 2012, kar je jasno razvidno iz seznama izvršilnih naslovov, kjer so posamezni izvršilni naslovi, zneski davka in datumi zapadlosti izrecno navedeni. Nadalje iz seznama izvršilnih naslovov izhajajo tudi za zadnje leto, pred izročitvijo nepremičnine kupcu, zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, torej davščine, ki so zapadle v plačilo med 9. 11. 2010 in 9. 11. 2011. Prodano nepremičnino tako obremenjujejo obveznosti v višini 129,05 EUR iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po odločbi št. DT 4224-00090/2011-164 P z dne 31. 3. 2011, ki je postala pravnomočna 7. 5. 2011 in je v plačilo zapadla 30. 5. 2011, torej v obdobju med 9. 11. 2010 in 9. 11. 2011, kot je jasno razvidno iz priloženega seznama izvršilnih naslovov. Nadalje prodano nepremičnino obremenjujejo tudi obveznosti v višini 129,07 EUR, iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po odločbi št. DT 4224-00090/2011-164 P z dne 31. 3. 2011, ki je postala pravnomočna 7. 5. 2011, v plačilo je zapadla 30. 6. 2011, torej v obdobju med 9. 11. 2010 in 9. 11. 2011. Poleg tega so v seznamu izvršilnih naslovov navedene zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, obračunane na dan razdelitvenega naroka, to je na dan 1. 2. 2012, kar je prav tako jasno razvidno. Upnica tako poudarja, da so bile priglašene prednostne terjatve, njihovi zneski in datumi izvršljivosti jasno razvidni iz priloženega seznama izvršilnih naslovov, zato meni, da podajanje dodatne trditvene podlage v tej smeri ni bilo potrebno. Upnica pojasnjuje, da je tudi pri priglasitvi prednostne terjatve iz naslova davka na promet nepremičnin zgolj navedla, da le-to priglaša po izvršljivi odločbi RS, Ministrstvo za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana št. DT-4236-219/2011-439 (08-175-03) z dne 17. 11. 2011 v znesku 1.592,16 EUR in jo je sodišče s sklepom z dne 1. 2. 2012 priznalo. V kolikor bi obveljala obrazložitev sodišča, bi upnica tudi pri priglasitvi prednostne terjatve iz tega naslova v vlogi morala povzeti celotno odločbo o odmeri davka, kar pa je nepotrebno. Upnica še pojasnjuje, da je pri sestavi seznama izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012 prišlo do napake, saj se odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča št. 4224-00470/2011-023P z dne 15. 4. 2011, ki je postala pravnomočna 16. 5. 2011 in je v plačilo zapadla v treh obrokih in sicer 20. 6. 2011 v višini 89,88 EUR, 22. 8. 2011 v višini 89,88 EUR ter 20. 9. 2011 v višini 89,90 EUR, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 11,91 EUR, ne nanaša na prodano nepremičnino, zato upnica utesnjuje priglašeno prednostno terjatev po seznamu izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012 za znesek 281,57 EUR, tako da zahteva plačilo zneska 557,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 516,45 EUR od 2. 2. 2012 do plačila ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. S sklepom o poplačilu z dne 1. 2. 2012 je sodišče prve stopnje iz kupnine, pridobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine, poplačalo upnike. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev pa določata 196. in 197. člen ZIZ, pri čemer 197. člen v prvem odstavku določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej, po naslednjem vrstnem redu: 1. stroški izvršilnega postopka, 2. davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino; in 3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne. Po drugem odstavku 197. člena se terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, razen davka na dodano vrednost oziroma davka na promet nepremičnine, poplačajo, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom, pri čemer se čas, določen v 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

6. Za stroški izvršilnega postopka se torej poplačajo davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino (2. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ). Upnica RS je dne 31. 1. 2012 priglasila kot prednostne terjatve po 197. členu ZIZ: terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin po izvršljivi odločbi št. DT-4236-219/2011-439(08-175-03) z dne 17. 11. 2011 v znesku 1.592,16 EUR in terjatev po seznamu izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 2. 2012 v znesku 838,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 786,11 EUR od 2. 2. 2012 do plačila, pri čemer je sodišče prve stopnje v sklepu o poplačilu upoštevalo kot prednostno terjatev le terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 1.592,16 EUR in v znesku 182,00 EUR, medtem ko prijavljene terjatve na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012, ki vsebuje terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ni upoštevalo in se glede tega v sklepu o poplačilu ni opredelilo, na kar je opozorila pritožnica v pritožbi z dne 12. 3. 2012, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in z izpodbijanim dopolnilnim sklepom z dne 15. 3. 2012 zahtevo RS za plačilo prednostne terjatve po seznamu izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 2. 2012 v znesku 838, 82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 786,11 EUR od 2. 2. 2012 do plačila, zavrnilo iz razloga, ker upnica ni podala trditev o tem, ali se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni dejansko nanašajo na obdobje zadnjega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

7. ZDavP-2 v 9. točki drugega odstavka 145. člena določa, da je izvršilni naslov tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Upnica je predložila seznam izvršilnih naslovov, ki te podatke vsebuje (priloga A 16 v spisu): navedeni so posamezni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti in zneski davka, pri čemer iz seznama izvršilnih naslovov št. DT z dne 25. 1. 2012 izhajajo obveznosti iz naslova neplačanih socialnih prispevkov (prispevkov za starševsko varstvo za zaposlene pri pravnih osebah, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene pri pravnih osebah, prispevkov za zdravstveno zavarovanje za zaposlene pri pravnih osebah, prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za zavarovance) ter za zadnje leto, pred izročitvijo nepremičnine kupcu (sklep o izročitvi z dne 9. 11. 2011), zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino. Pri tem je pojasniti, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) sicer dohodek lokalne skupnosti, vendar vseeno predstavlja "davščino" iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, pri čemer je prisilna izterjava NUSZ izterjava davka, ki nedvomno obremenjuje v izvršilnem postopku prodano nepremičnino. Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ pa izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje, katerega del je tudi prispevno pravno razmerje med nosilcem socialnega zavarovanja in delodajalcem, ki mora plačevati prispevke (podrobno o tem, dr. Grega Strban, Pravosodni bilten 2/2010, Vpliv neplačila prispevkov na obseg pravic iz socialnega zavarovanja, stran 145-161). Pristojnost za izterjavo prispevkov za socialno varnost pa je s področno zakonodajo prenesena na davčno upravo, kar izhaja iz 5. člena Zakona o davčni službi (prim. tudi 228. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), 58. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter prvi odstavek 15. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)). Delavec lahko v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ prijavi v postopku razdelitve kupnine, pridobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine, le terjatev iz delovnega razmerja, medtem ko je RS upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Po prepričanju višjega sodišča je treba besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo (prim. dr. Borivoj Starović, Komentar zakona o izvršnom postupku, "Pravo" d.o.o., Novi sad, 1991, stran 452).

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da pri poplačilu priglašenih prednostnih terjatev upošteva navedeno, kot je podrobno obrazloženo že zgoraj. Odločitev o pritožbenih stroških pa se, v skladu z določbo tretjega odstavka 165 člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, pridrži za končno odločbo, pri čemer pritožbeno sodišče le še opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka upoštevati tudi v pritožbi navedeno utesnitev priglašene terjatve po seznamu izvršilnih naslovov z dne 25. 1. 2012.