Jedro

Zmotne so pritožbene navedbe, da bi bilo treba na podlagi listin ugotavljati posamezne preživninske potrebe otrok. Listine kot dokazno sredstvo so potrebne predvsem v primerih, ko preživninske potrebe otroka odstopajo od materialnih zmožnostih staršev ali od splošno znanih dejstev ali gre za stroške, ki nastanejo zaradi posebnih (specifičnih) individualnih potreb otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se razveže zakonska zveza, ki sta jo ... 2009 sklenila udeleženca (I), da se mladoletna A. A., roj. ... 2009 in mladoleten B. B., roj. ... 2012 dodelita v varstvo in vzgojo predlagateljici (II), da je nasprotni udeleženec dolžan od 29. 1. 2020 dalje za mladoletna otroka plačevati mesečno preživnino v znesku 170,00 EUR za vsakega, da je nasprotni udeleženec do pravnomočnosti sklepa zapadle obroke dolžan plačati v 15 dneh in sicer z upoštevanjem že plačane preživnine po sklepu o začasni odredbi II N 23/2020-12 z dne 2. 4. 2020 v višini po 150,00 EUR za vsakega otroka, tako da je nasprotni udeleženec dolžan plačati še: znesek 340,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2020 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2021 do plačila, znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2021 do plačila, od 10. 10. 2021 dalje dospele obroke do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, v naloženem znesku do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih na podlagi sklepa Vlade RS in vsakokratnih obvestil pristojnega CSD (III), da stiki med otrokoma in nasprotnim udeležencem potekajo vsak drug vikend od petka od 17. 00 do nedelje do 17.00, da je vsako leto v času med 31. 3. in 31. 10. zaključek stika ob 18.00, da celotne medletne počitnice otroka preživita pri enem oziroma drugem staršu izmenjaje, tako da prve počitnice novoletne od 27. 12. 2021 do 2. 1. 2022 preživita pri predlagateljici, naslednje zimske od 28. 2. 2022 do 4. 3. 2022 pri nasprotnem udeležencu, prvomajske v letu 2022 (od 27. 4. do 2. 5. 2022) pri predlagateljici in tako izmenjaje naprej, da stiki med prazniki bodo potekali tako, da bosta otroka božič in dan samostojnosti in enotnosti 25. 12. in 26. 12. 2021 preživela pri nasprotnem udeležencu, v naslednjem letu pa pri predlagateljici in tako izmenjaje naprej, Prešernov dan in z njim združen pouka prost dan bosta v letu 2022 otroka preživela pri predlagateljici, v naslednjem letu pa pri nasprotnem udeležencu in tako izmenjaje naprej, velikonočni ponedeljek otroka preživita v letu 2022 pri nasprotnem udeležencu, naslednjem letu pri predlagateljici in tako izmenjaje naprej, v okviru prvomajskih počitnic bosta otroka praznika dan upora proti okupatorju (27. 4.) in praznik dela (1. 5. in 2. 5.) preživela pri tistem od staršev, pri katerem bosta preživljala te počitnice, dan državnosti (25. 6.) bosta otroka preživela pri tistem staršu, pri katerem bosta pričela preživljati poletne počitnice, poletne počitnice bosta otroka v letu 2022 in nadaljnja leta prva dva tedna po začetku šolskih počitnic preživela pri nasprotnem udeležencu (v letu 2022 je to od 27. 6. do 10. 7.), naslednja dva tedna (od 11. 7. do 24. 7. 2022) pri predlagateljici, naslednja dva tedna (od 25. 7. do 7. 8. 2022) pri nasprotnem udeležencu, naslednja dva tedna (od 8. 8. do 21. 8. 2022) pri predlagateljici, naslednja dva tedna (od 22. 8. do 28. 8. 2022) pri nasprotnem udeležencu, zadnji teden pred pričetkom šolskega pouka pa vedno preživita pri predlagateljici, za razporejanje bivanja otrok med počitnicami v naslednjih letih starša vedno upoštevata vsakoletni šolski koledar, objavljen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – www.gov.si, da na vsakokratni stik pripelje otroka predlagateljica in ju preda nasprotnemu udeležencu pred poslovalnico H. v ..., kamor po končanem stiku pripelje otroka nasprotni udeleženec in ju predlagateljica tam prevzame (IV), da ima izven tako določenih stikov nasprotni udeleženec možnost neomejeno komunicirati z otrokoma preko sms sporočil, preko telefonskega oziroma video klica pa vsak dan med 18.30 in 19.00, enako tudi predlagateljica v času, ko otroka preživljata čas pri nasprotnem udeležencu (V), da kar zahtevata udeleženca več ali drugače se zavrne (VI), da pritožba zoper IV. in V. točko izreka tega sklepa ne zadrži izvršitve sklepa (VII) in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VIII).

_**Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca**_

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v II., III., IV., V., VI., VII. in VIII. tč. razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da sklep spremeni tako, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu, predlagateljici pa se naloži plačevanje preživnine v višini 145,63 EUR mesečno za vsakega otroka ter da določi stike otrok s predlagateljico, podrejeno pa, da III. točko spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan od 29. 1. 2020 dalje za vsakega otroka plačevati mesečno preživnino v višini 97,08 EUR, pri čemer se že plačani preživninski obroki v času od 29. 1. 2020 dalje do izdaje sodbe sodišča druge stopnje vštejejo v določeno preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca na način, da se presežek že izvršenih plačil upošteva pri preživninskih obrokih, ki bodo zapadli v bodoče. 3. Sodišče prve stopnje se je glede zatrjevanega nasilja nasprotnega udeleženca sklicevalo sklep o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja z dne 26. 11. 2019 in na sklep o podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja z dne 29. 11. 2019, ki sta bila izdana v zadevi I Kpd 000/2019. Sklepa nista bila izdana v kontradiktornem postopku, zato nista dokaz o nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

4. Nasprotni udeleženec je v pripravljalni vlogi z dne 26. 3. 2021 dal pripombe na izvedensko mnenje, v katerih je pojasnil, da izvedenec ni podal ocene njegovih osebnih zmožnosti in primernosti, da se mu otroka zaupata v varstvo in vzgojo, da je glede vprašanja, kateri od staršev je bolj primeren, da poskrbi za potrebe otrok, glede nasprotnega udeleženca, pojasnil, da zanj ne more dati ocene, ker „je izkazal visoko stopnjo obrambnosti in zavajanja.“ Nasprotni udeleženec je že pri izvedencu izpostavil dvome glede metode, ki jo je uporabil, ki je stara več kot sto let, preživeta in za katero je psihiatrična stroka že dolgo časa nazaj, ugotovila, da ni primerna za izdelavo izvedenskih mnenj. Izvedenec pred začetkom testa ni preveril, ali morebiti kateri od udeležencev postopka test že pozna. Nasprotni udeleženec je predlagal poizvedbe pri strokovnem svetu za sodno izvedenstvo, ali so metode, ki jih je uporabil izvedenec, primerne, predlagal pa je tudi postavitev novega izvedenca s področja klinične psihologije, vendar je sodišče vse te dokaze neutemeljeno zavrnilo.

5. Za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja bi sodišče prve stopnje moralo postaviti novega izvedenca klinične psihologije, ki bi izdelal oceno primernosti nasprotnega udeleženca, da se mu otroka zaupata v varstvo in vzgojo ne pa, da je sodišče odločitev oprlo na izvedensko mnenje dr. C. C. in na njegovo dopolnitev.

6. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica preprečevala stike, zato je bil nasprotni udeleženec prisiljen predlagati izdajo začasne odredbe, s katero so se uredili stiki, da v času, ko ima nasprotni udeleženec stike z otrokoma preko video povezave, vedno stoji za otrokoma v sobi in nadzoruje izvedbo stika, zato se otroka z nasprotnim udeležencem ne moreta sproščeno pogovarjati, da je predlagateljica tudi kasneje preprečila stike, kot je to navedel nasprotni udeleženec v pripravljalnih vlogah z dne 8. 11. 2021 in 19. 11. 2021. Vse te okoliščine vplivajo na odločitev o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo.

7. Sodišče ni upoštevalo, da je zadnje bivališče predlagateljice neprimerno. Dejansko gre za bivše zapore. Primernost bivališča nista ocenila CSD in izvedenec. To pristojnost si je vzelo sodišče, čeprav stanovanja ni videlo, zato primernosti stanovanja ni moglo oceniti. Sklep o bivalnih pogojih otrok nima nobenih razlogov.

8. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo preživninske potrebe otrok in nepravilno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca.

9. Sodišče je ugotovilo, da znaša mesečni strošek za obleko in obutev 80,00 EUR za vsakega otroka, čeprav je predlagateljica izpovedala, da plača 80,00 EUR za obleko in obutev takrat, ko otroka rabita oblačila. Iz izpovedbe predlagateljice tako ne izhaja, da so stroški oblačil in obutve za posameznega otroka 80,00 EUR mesečno, temveč da takrat, ko je potrebno kupiti nova oblačila, kar je običajno dvakrat letno (spomladi in jeseni), za to nameni 80,00 EUR za posameznega otroka. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da so se vedno kupovala cenejša oblačila in obutev ter da je bili mesečni stroški za oblačila in obutve 20,00 EUR za posameznega otroka, kar je skladno s tem, da je bil nasprotni udeleženec že pred razpadom življenjske skupnosti dalj časa nezaposlen in da se je družina preživljala zgolj s plačo predlagateljice, ki ni bila visoka, in je mesečno znašala med 800,00 do 900,00 EUR.

10. Sodišče ugotavlja, da znaša strošek prehrane, higienskih pripomočkov in čistil doma 100,00 EUR mesečno, kar je pretirano in v nasprotju s tem, kar je izpovedovala predlagateljica. Predlagateljica je pojasnila, da imata otroka v šoli jutranjo malico in kosilo, kar predstavlja strošek 50,00 EUR mesečno za posameznega otroka. Strošek prehrane doma je iz tega razloga lahko največ 50,00 EUR mesečno, skupaj s stroški higiene in čistil, ki so 15,00 EUR, je skupni strošek 65,00 EUR mesečno za posameznega otroka.

11. Skupni strošek za prehrano in higienske pripomočke in čistila je 65,00 EUR mesečno, za oblačila in obutev je 25,00 EUR mesečno, za šolske potrebščine je 8,33 EUR mesečno, za verouk je 6,25 EUR mesečno, kar je skupaj 154,58 EUR mesečno. Mesečni stroški za najemnino in stroški bivanja so 88,13 EUR za posameznega otroka. Skupni stroški preživljanja za posameznega otroka so 242,71 EUR mesečno in ne 340,00 EUR mesečno, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.

12. Udeleženec prejema denarno socialno pomoč v višini 402,00 EUR mesečno, dvakrat letno je upravičen do izredne denarne pomoči, predlagateljica pa povprečno prejema mesečno plačo v višini 867,32 EUR in otroški dodatek v znesku 128,80 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec je zaradi kronične bolezni srca omejeno zdravstveno sposoben od leta 2014 dalje, kar je vzrok za njegovo nezaposlenost. V dokaz nasprotni udeleženec prilaga zdravniško spričevalo D. d.o.o. Posledično ima nasprotni udeleženec težave pri iskanju zaposlitve oziroma se ne more zaposliti, zato je nepravilna ugotovitev sodišča, da ima nasprotni udeleženec vse možnosti, da se zaposli in da pridobiva dohodek. Nasprotni udeleženec zaradi omejitev, ki jih ima, težko dobi zaposlitev. Kljub temu, da je ves čas prijavljen na zavodu, zaposlitve ne more dobiti oziroma jo je dobil le za krajši čas. Predlagateljica bi zato morala nositi večji del preživninskega bremena in sicer 60 % stroškov preživljanja otrok, kar pomeni, da bi toženec moral plačevati za posameznega otroka mesečno preživnino v višini 97,08 EUR, predlagateljica pa v višini 145,63 EUR.

_**Odgovor na pritožbo**_

13. Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

14. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede kršitev pravil postopka**_

15. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

16. Sodišče se je v zvezi z nasiljem nasprotnega udeleženca pravilno sklicevalo (tudi) na sklepa o potrditvi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja z dne 26. 11. 2019 in 29. 11. 2019 v zadevi I Kp 000/2019. Udeleženec je imel možnost sodelovanja v teh dveh postopkih, saj bi lahko vložil pravno sredstvo in bi na ta način vzpostavil kontradiktornost postopka. Nasprotni udeleženec tudi spregleda, da sodišče prve stopnje tega dejstva ni ugotovilo zgolj na podlagi citiranih sklepov, marveč tudi na podlagi dokazne ocene izpovedb udeležencev, mnenj CSD in izvedenca ter nenazadnje s prepričljivim opisom neposrednega zaznavanja izpovedbe predlagateljice, v kateri je zaznalo strah do nasprotnega udeleženca.1

17. Sodišče je pravilno ocenilo, da je izvedensko mnenje dr. C. C. strokovno. V mnenju in dopolnitvi je izvedenec prepričljivo odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Tudi pritožbenemu sodišču se ni vzpostavil dvom v pravilnost ugotovitev izvedenca, kljub pripombam nasprotnega udeleženca v zvezi z mnenjem in glede uporabljenih metod preiskovanja pred sodiščem prve in druge stopnje. Nenazadnje je sodišče prve stopnje izvedencu naložilo, da dopolni izvedensko mnenje, na katerega pa nasprotni udeleženec ni imel pripomb.

18. Sodišče prve stopnje se v sklepu ni opredelilo glede odpadlega stika za čas od 5. 11. do 7. 11. 2021, ker je bil zadnji narok 1. 10. 2021. Iz vloge predlagateljice izhaja, da je stik odpadel zaradi bolezni, predlagateljica pa je predložila tudi zdravniško potrdilo. Ne glede na (ne)utemeljenost razlogov, to dejstvo ne more spremeniti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, da je v korist otrok, da se dodelita v varstvo in vzgojo predlagateljici. Enako velja za pritožbeno trditev, da predlagateljica v času stikov preko video povezave, stoji za otrokoma v sobi in nadzoruje izvedbo stika. Taka ravnanja niso primerna in niso v korist otrok. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sprejeta odločitev tudi posledica zaupanja, da bo predlagateljica, glede na ugotovljene lastnosti vsakega starša, omogočala izvajanje stikov otrok z nasprotnim udeležencem brez omejitev oziroma na način, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.

_**Glede dodelitve otok predlagateljici**_

19. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da predlagateljica izkazuje ustrezne lastnosti v izvajanju starševske funkcije, da sta otroka v njeni bližini sproščena, da otrokoma pušča prostor za komunikacijo, da je odnos med njimi sproščen, spontan in brez napetosti, in da pri omenjanju nasprotnega udeleženca v prisotnosti otrok ni žaljiva.

20. Glede nasprotnega udeleženca izvedenec ugotavlja, da ni mogel z zanesljivostjo in objektivnostjo določiti njegovih osebnostnih značilnosti, kar izpostavlja tudi pritožba, ker ne upošteva nadaljnjih ugotovitev izvedenca, da je bila pri nasprotnem udeležencu izkazana visoka stopnja obrambnega vedenja v odnosu do izvedenskega pregleda. Izvedenec je pri psihološki obravnavi nasprotnega udeleženca ugotovil veliko verjetnost namernega zavajanja in manipulativnosti, ker se je nasprotni udeleženec želel prikazati v socialno sprejemljivem pogledu, na vprašanja je odgovarjal „mimo“ oziroma na način, da se je „izogibal razkrivanju lastnih vsebin.“ Tudi v interakciji z otrokoma je nasprotni udeleženec do otrok izrecno zahteval, da določene dogodke potrdita izvedencu, zato sta otroka delovala negotovo in jima je bilo neprijetno, pri A. A. pa se je večkrat izkazalo, da je bila v stiski.

21. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo prepričljivo dokazano, da ima predlagateljica v primerjavi z nasprotnim udeležencem bistveno boljše osebnostne lastnosti, kar ji omogoča bistveno uspešnejše izvajanje starševske skrbi v primerjavi z nasprotnim udeležencem.2 Nenazadnje je predlog, da se otroka dodelita predlagateljici podprl tudi CSD.

22. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da otroka živita s predlagateljico v neprimernih bivalnih okoljih. Sodišče je na podlagi priložene najemne pogodbe ugotovilo, da gre za primerne prostore, ki jih oddaja občina. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne navede (razen, da gre za bivši zapor), katere konkretne bivalne razmere potrjujejo, da gre za neprimerno bivališče. 23. Otroka sta bila v življenjski skupnosti udeležencev izpostavljena nasilju, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec zoper predlagateljico, zato je bilo razumljivo postopanje predlagateljice, da je vzela otroka s seboj, ko se je izselila iz skupnega bivališča. 24. Pritožba navaja, da izpodbija odločitev tudi glede stikov in sicer iz razloga, ker je pritožbeni predlog, da se otroka dodelita nasprotnemu udeležencu v varstvo in vzgojo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da sprejema razloge in odločitev sodišča prve stopnje glede stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma.

_**Glede določitve preživninske obveznosti nasprotnemu udeležencu**_

25. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi si nasprotni udeleženec lahko pridobil zaposlitev. Tožnik je pritožbi priložil zdravniško potrdili,3 ki pa ne moreta spremeniti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da zdravstvene težave nasprotnemu udeležencu ne onemogočajo, da bi se zaposlil. Nasprotni udeleženec tudi ni predložil dokazov, ki bi potrjevali, da nasprotni udeleženec aktivno išče zaposlitev. Nezaposlenost z obdobji začasnih zaposlitev nedvomno kaže, da se tožnik ne želi zaposliti.4 Nasprotni udeleženec je po izobrazbi gradbeni tehnik, kar pomeni, da bi glede na izobrazbo lahko pridobil vsaj take mesečne dohodke, kot jih ima predlagateljica. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da živi v hiši skupaj z materjo, da imajo pri hiši tudi prašiče za lastno uporabo, kokoši, jarkice, bele pitance, da prejema mesečno denarno socialno pomoč (402,00 EUR), in da je dvakrat letno upravičen do izredne denarne pomoči. Vsa ta dejstva potrjujejo, da bo nasprotni udeleženec lahko plačeval mesečno preživninsko obveznost za oba otroka, kot jo je določilo sodišče prve stopnje. Glede na ta dejstva in ker je na predlagateljici večje breme varstva in vzgoje otrok, je sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca, s tem, ko je odločilo, da vsak udeleženec krije polovico ugotovljenih mesečnih potreb za posameznega otroka.

26. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo mesečne stroške za obleko in obutev v višini 80,00 EUR. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da so mesečni stroški za obleko in obutev od 20,00 EUR do 30,00 EUR. Predlagateljica je izpovedala, „da dam 80,00 EUR na osebo … da gledam, da se res poceni kupi“ obleka in obutev, da lahko prihranijo za dopustovanje. Pritožba je iztrgala izpovedbo predlagateljice iz konteksta. Predlagateljica je na vprašanja sodnice pojasnila, da se stroški spreminjajo glede na časovno obdobje in potrebe, sodišče prve stopnje pa je glede na izpovedbo predlagateljice, ki jo je štelo kot prepričljivo, pravilno ocenilo te mesečne stroške v višini 80,00 EUR, s tem, da so ti stroški tudi v okviru materialnih zmožnosti udeležencev.

27. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je strošek za prehrano, higienske pripomočke, čistila in drugo 100,00 EUR mesečno, čeprav imata otroka v šoli prehrano v višini 50,00 EUR. Ta mesečni strošek ne odstopa od povprečja in je primeren glede na materialne zmožnosti udeležencev. Tudi mesečni kolektivni stroški v višini 88,12 EUR so iz enakih razlogov pravilno ocenjeni.

28. Zmotne so pritožbene navedbe, da bi bilo treba na podlagi listin ugotavljati posamezne preživninske potrebe otrok. Listine kot dokazno sredstvo so potrebne predvsem v primerih, ko preživninske potrebe otroka odstopajo od materialnih zmožnostih staršev ali od splošno znanih dejstev ali gre za stroške, ki nastanejo zaradi posebnih (specifičnih) individualnih potreb otroka.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

29. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

1 Glej 13. točko sklepa sodišča prve stopnje. 2 Podrobneje glej 13. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 3 B 14 in B15. 4 Ob tem, da tak način življenja ni primeren vzorec za uspešen osebnostni razvoj otrok.