Jedro

Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, naj povrne toženi stranki stroške postopka v višini 18,89 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep (pravilno: izpodbijani del sklepa) vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo spremembo oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje s stroškovno posledico. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, saj naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 154. člena ZPP, namesto prvega odstavka 158. člena ZPP. Navaja, da je dodatek za delo preko polnega delovnega časa za vtoževani referenčni obdobji tožniku delno plačala pri plači za november 2017 (5. 12. 2017), delno pa pri plači za februar 2018 (5. 3. 2018), tožnik pa je tožbo umaknil šele po razpisanem naroku, ki je bil razpisan na dan 7. 6. 2018, in sicer z vlogo z dne 5. 6. 2018. Sklicuje se na obrazložitev iz 4. točke izpodbijanega sklepa, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka. Sklicuje se na sklepa istega prvostopenjskega sodišča v zadevah IV Pd 1382/2017 in IV Pd 1340/2017, v katerih je bilo o stroških postopka odločeno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka) 8 dni (odločba Cpg 59/2017) oziroma dva dneva po izpolnitvi zahtevka (odločba I Cpg 1308/2018) ter na 29. člen ZDSS-1, ki določa 8-dnevni rok za izpolnitev dajatvene obveznosti. Meni, da je tožba še pravočasno umaknjena v roku 15 dni, kolikor traja rok za soglasje k umiku. Ker je bila tožba umaknjena prepozno, meni, da bi ji moral tožnik povrniti celotne stroške postopka. Meni, da je bil tožnik 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018 seznanjen z izpolnitvijo zahtevka (prejem denarja na transakcijski račun in seznanitev s plačilnima listama), šele 5. 6. 2018 pa je umaknil tožbo, kar je prepozno. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Zavzemanje tožene stranke za to, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka na podlagi 158. člena ZPP, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je sicer ob delno nepravilnem materialnopravnem stališču (da je tožnik tožbo umaknil nepravočasno), pravilno odmerilo stroške po uspehu. Res je, da je prišlo v predmetni zadevi do delne izpolnitve tožbenega zahtevka 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Vendar pa je tožena stranka šele s pripravljalno vlogo z dne 4. 6. 2018 jasno (tudi v obliki preglednice) opredelila, kaj je bilo tožniku iz naslova nadur izpolnjeno novembra 2017 in februarja 2018 (delno tudi plačilo za nadure, ki niso bile predmet tega postopka), zato ni mogoče šteti, da je tožnik tožbo umaknil prepozno. Tožnik je takoj naslednji dan po vložitvi navedene vloge tožene stranke (5. 6. 2018), ko je bil seznanjen s tem, na kaj se nanašata plačili tožene stranke 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP (prim.: N. Betteto, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 47). Glede na to je bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom. Tožena stranka v pritožbi ni nasprotovala ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik v postopku uspel (glede na delno izpolnitev tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe) v deležu 41 %, tožena stranka pa v deležu 59 %. Zavrniti je torej treba pritožbeno zavzemanje, da bi moral tožnik povrniti toženi stranki njene celotne stroške postopka.

6. Ker je tožnik delno umaknil tožbo en dan po tem, ko je bil seznanjen s tem, na kaj se delni plačili tožene stranke nanašata, so pravno nepomembne trditve tožene stranke v zvezi z vprašanjem, kolikšen je najdaljši rok za „takojšnji“ umik tožbe. Tudi odločitvi Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. Cpg 59/2017 z dne 12. 5. 2017 in Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1308/2015 z dne 19. 1. 2016 na pravilnost odločitve v predmetni zadevi ne vplivata, saj se nanašata na drugačno dejansko stanje. Odločbe nižjih sodišč niso zavezujoč pravni vir, zato sklicevanje nanje ne more biti odločilno. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.