17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 109/2005 z dne 25. 10. 2005 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi njegove pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen pritožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov delodajalca ( tožene stranke v delovnem sporu) o tem, da se pritožniku kot invalidu III. kategorije zagotovi ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu in mu posledično preneha delovno razmerje pri toženi stranki, ter o zavrnitvi zahtevkov za reintegracijo in reparacijo. Sodišča so štela, da delodajalec za pritožnika ni imel na voljo ustreznega delovnega mesta, delovno mesto pri drugem delodajalcu pa je ustrezno.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitvi 49. in 66. člena Ustave. Ob tem navaja, da je delodajalec pritožnika protipravno prezaposlil k drugemu delodajalcu, pri čemer je zlorabil materialno pravo, saj je v dogovoru z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izposloval dopolnilno mnenje, ki naj bi dopuščalo odpuščanje invalidov. Meni, da je odločitev sodišča pristranska in v korist delodajalcu, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 23. člena Ustave. S trditvijo, da je sodna praksa v enakih primerih drugačna, in s sklicevanjem na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1629/2001, uveljavlja kršitev 22. člena Ustave. Meni, da je Vrhovno sodišče, ki ni upoštevalo vsebine revizije, kršilo tudi 25. člen Ustave.

B.

3.Zgolj nezadovoljstvo pritožnika z izpodbijano odločitvijo ne more utemeljiti očitkov o kršitvah pravic iz 49. in 66. člena Ustave. Za takšne kršitve bi šlo, če bi izpodbijana sodna odločba vsebovala stališča, ki bi bila v nasprotju s katero od (izmed) teh človekovih pravic, česar pa pritožnik ne izkaže. Enako velja za povsem pavšalen očitek pritožnika o pristranskem odločanju sodišča, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

4.Ustavnopravno pomemben bi bil lahko pritožnikov očitek o odstopu od enotne sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je namreč lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa pritožnik s sklicevanjem na odločbo Višjega sodišča ne more očitati odstopa od sodne prakse Vrhovnemu sodišču.

5.V zvezi z očitkom pritožnika, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove revizijske navedbe, je treba pritožniku najprej pojasniti, da bi bil ta očitek lahko relevanten z vidika 22. in ne 25. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnik. Pravico stranke, da se revizijsko sodišče opredeli do navedb revizije, zagotavlja namreč ta določba Ustave. Vendar pa je tudi ta pritožnikov očitek neutemeljen, saj zgolj s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnik ne more utemeljiti kršitve te ustavne pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan