Jedro

Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe po uveljavitvi ZPP-D. Ta zakon v prehodnih določbah (1. odstavek 130. člena) določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. V prehodnih določbah ZPP-D glede uporabe določbe 1. odstavka 185. člena ZPP ni določeno drugače in je torej prvo sodišče moralo navedeno določbo uporabiti. Ni podlage za to, da bi prvo sodišče ob pomanjkanju privolitve toženke v spremembo tožbe, spremembo tožbe dovolilo le delno, in sicer v obsegu, v katerem bi bilo še vedno pristojno okrajno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za reševanje te pritožbene zadeve, ker je bila pristojnost, s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009, prenesena iz Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani. Sodnik posameznik je s sklepom odstopil zadevo v odločitev senatu, ker se zastavlja vprašanje uporabe noveliranega 1. odstavka 185. člena ZPP, torej za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni.

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje spremembe tožbe ni dovolilo z utemeljitvijo, da bi s spremembo tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, kar ni smotrno za rešitev zadeve, poleg tega pa sprememba tožbe ni smotrna glede na določbo noveliranega 1. odstavka 185. člena ZPP.

Proti sklepu se pritožuje drugotožnica, ki v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred odločanjem o procesnih dejanjih tožeče stranke najprej odločiti o tem, ali je sploh izpolnjena procesna predpostavka na strani drugotožnice za vložitev tožbe, glede na to, da jo je v njenem imenu vložil prvotožnik, ki je sicer njen oče, vendar mu ni dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo. Poleg tega pritožba meni, da prvo sodišče ne bi smelo uporabiti novelirane določbe 1. odstavka 185. člena ZPP, glede na to, da še ni uveljavljen tisti člen ZPP-D, ki določa nove pogoje stvarne pristojnosti sodišča. Tožbeni zahtevek po spremembi le neznatno presega pristojnost Okrajnega sodišča in bi lahko sodišče torej zavrnilo spremembo tožbe le v tistem delu, v kolikor spremenjeni tožbeni zahtevek presega pristojnost okrajnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. Izpodbijani sklep ne predstavlja ovire, da ne bi prvo sodišče v nadaljevanju postopka presojalo, ali je bila ob vložitvi prvotne tožbe in ob vložitvi vloge, s katero je tožeča stranka spremenila tožbo, podana predpostavka iz 80. člena ZPP. Nedvomno pa ni sporno, da je prvotožnik pravdno sposoben, ko je prvo sodišče odločalo o tem, ali bo dovolilo spremembo tožbe ali ne, pa je odločalo tudi o spremembi tožbe, ki se nanaša na prvotožnika.

Pritožbeno sodišče je zato preizkušalo le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, z drugimi vprašanji pa se iz spredaj navedenih razlogov v okviru reševanja te pritožbene zadeve ni ukvarjalo. Odločitev v izpodbijanem sklepu pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo ali ne (potem, ko toženka vanjo ni privolila) odločalo po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP-D). Tožeča stranka je tožbo spremenila z vlogo z dne 9.9.2008 in je prvostopno sodišče v zvezi z podano spremembo tožbe postopalo ažurno, jo takoj vročilo v odgovor oziroma izjavo toženki, ki je v primernem roku nasprotovala spremembi tožbe. Prvo sodišče torej o dovolitvi spremembe tožbe ni moglo odločati pred uveljavitvijo ZPP-D. Ta zakon pa v prehodnih določbah (1. odstavek 130. člena) določa, da postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. V prehodnih določbah ZPP-D glede uporabe določbe 1. odstavka 185. člena ZPP ni določeno drugače in je torej prvo sodišče moralo navedeno določbo uporabiti. Pri tem pa ni nikakršne podlage za to, da bi prvo sodišče ob pomanjkanju privolitve toženke v spremembo tožbe, spremembo tožbe dovolilo le delno in sicer v obsegu, v katerem bi bilo še vedno pristojno okrajno sodišče. Odločalo je lahko le o tem, ali spremembo tožbe dovoli ali ne.

Glede na vse spredaj navedeno torej pritožba drugotožnice ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.