Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice vpisala po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki III. izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Pri nepremičninah parc. 42/3 k. o. X (ID ...) in parc. št. 41/0 k. o. X (ID ...) se odredi vknjižba lastninske pravice na ime ..., …, EMŠO: ..., v deležu do celote (1/1)“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugotovilo, da je prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, s katero je toženec tožniku prodal nepremičnini parc. št. 42/3 in 41/0, obe k. o. X za kupnino 3.200,00 EUR in sicer, ko je toženec prejel izjavo o sprejemu prodajne ponudbe in je bila s strani Upravne enote Novo mesto izdana odločba o odobritvi pravnega posla. Tožencu je naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri navedenih nepremičninah mogoča vknjižba lastninske pravice v korist tožnika do celote in izročiti mu nepremičnine v posest, vse ob istočasni izpolnitvi obveznosti plačila kupnine 3.200,00 EUR po prodajni pogodbi, sicer bo zemljiškoknjižno listino nadomestila ta sodba (točka II. izreka). V točki III. izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se odredi vknjižba lastninske pravice na navedenih nepremičninah na ime tožnika. Toženca je obvezalo plačati tožnikove stroške postopka (točka IV. izreka).

2. Toženec je vložil laično pritožbo, v kateri navaja le, da je skladno s prejetim dopisom Upravne enote Novo mesto podal utemeljen odstop od pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem parc. št. 41/0 in 42/3 k. o. X. Na omenjenih parcelah je hipotekarni vpis z neposredno izvršljivostjo, tako da je bila z nakupom tožeča stranka opozorjena, da bi prevzela tudi obveznosti iz naslova neposredne izvršljivosti.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s 318. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku: če je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); če izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; in če dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Pravilna in tudi neizpodbijana je ugotoitev prvostopenjskega sodišča, da je bila tožba tožencu pravilno vročena 23. 9. 2015. Skupaj s tožbo mu je bil vročen tudi poziv na odgovor, v katerem je pojasnjeno, da je potrebno odgovor na tožbo vložiti v roku 30 dni, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen, ter kaj mora izhajati iz obrazložitve odgovora. Toženec na prejeto sodno pisanje ni odgovoril. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po ugotovitvi, da iz tožbenih trditev, ki niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, izdalo zamudno sodbo. Vsa v tožbi navedena dejstva se namreč zaradi odsotnosti odgovora na tožbo, izhajajoč iz afirmativne litiskontestacije, štejejo za neprerekana s strani tožene stranke in zato za nesporna (214. člen ZPP). Glede na trditve, da je toženec prodajal kmetijsko zemljišče, da je bil speljan postopek za prodajo kmetijskega zemljišča, predpisan v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, v okviru katerega je tožnik vložil izjavo o sprejemu ponudbe, Upravna enota Novo mesto pa je 1. 7. 2015 izdala odločbo, s katero je odobrila prodajo parc. št. 41/0 in 42/3 k. o. X za kupnino 3.200,00 EUR ter, da je ta odločba upravne enote pravnomočna, je materialnopravno pravilno zaključilo, da je bil zavezovalni pravni posel med pravdnima strankama sklenjen in je dolžan toženec tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožnika. Ko je zavezovalni posel sklenjen, so pogodbene stranke dolžne izpolniti z njim prevzete obveznosti (prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika – OZ); obveznost ugasne samo, če s tem soglašajo vsi udeleženci obligacijskega razmerja, ali če so podani zakonski pogoji (drugi odstavek 9. člena OZ). Gola izjava toženca, da odstopa od pravnega posla, ne zadostuje za razdrtje sklenjene pogodbe. Tudi obstoj hipoteke nima nobenega vpliva na veljavnost sklenjene pogodbe.

7. V okviru uradnega preizkusa materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotna odločitev, vsebovana v točki III. izreka izpodbijane zamudne sodbe, da se odredi vknjižba lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka - 125. člen Zakona o zemljiški knjigi). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice pisala po uradni dolžnosti.

8. Glede na obrazloženo je višje sodišče delno ugodilo pritožbi in zaradi zmotne uporabe materialnega prava spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, s katerim se odreja zemljiškoknjižni vpis (5. točka 358. člena ZPP), v ostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izreka o stroških postopka ni, ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni.