Jedro

Že v ugovornem postopku je bilo ugotovljeno, da je tretja z verjetnostjo izkazala obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo, zato ponovna presoja izkazanosti tega pogoja ob odločanju o predlogu za odlog izvršbe ne pride v poštev in drugačne odločitve ob tem sodišče niti ne more sprejeti.

V predlogu je tretja škodo utemeljevala z izgubo premoženja in z izgubo pravice do zasebne lastnine, s posegom v pravico do prostega uživanja in razpolaganja z zasebno lastnino ter z izgubo morebitnega denarnega izplačila vrednosti nepremičnin. Ob tem ni zatrjevala, da so ji nepremičnine, ki predstavljajo proizvodne hale, nujno potrebne za opravljanje kakšne njene gospodarske dejavnosti, zato zgolj sklicevanje na nepovratno izgubo lastninske pravice na njih ne zadošča. Ravno tako so popolnoma pavšalne ostale smiselne navedbe o nezmožnosti izterjati nadomestno izpolnitev v denarju, saj tretja ni podala nobenih konkretnih trditev, da ji upniki ali dolžnik ne bi mogli povrniti škode v primeru morebitnega uspeha s tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe (za katero iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi sploh bila vložena). Poleg tega so vse navedbe v zvezi z zatrjevano škodo ostale tudi popolnoma dokazno nepodprte. Iz pojasnjenega je zaključiti, da tretja ni uspela izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, zato pogoji za odlog izvršbe niso izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožbam pristopnih upnikov A., d.o.o. (I 97/2016), B. B. (I 117/2016), C. d.o.o. (VL 21325/2016) in D. D. (I 105/2018) se delno ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se predlog tretje E. E. za odlog izvršbe v pristopnih izvršilnih zadevah I 97/2016, I 117/2016, VL 21325/2016 in I 105/2018 zavrne; sicer pa se pritožbe zavrnejo in se sklep v izpodbijani II. točki izreka v razmerju do navedenih pristopnih upnikov potrdi.

II. Tretja mora pristopnemu upniku A., d.o.o. (I 97/2016) povrniti 1.078,30 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Tretja mora pristopnemu upniku B. B. (I 117/2016) povrniti 854,30 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Tretja mora pristopni upnici D. D. (I 105/2018) povrniti 331,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Pristopni upnik C. d.o.o. (VL 21325/2016) sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Predlogu tretje E. E. za odlog izvršbe v vodilni zadevi opr. št. VL 9092/2012 in pristopljenih VL 21325/2016, VL 21567/2016, I 105/2018, I 97/2016, I 113/2016 in I 117/2016 se ugodi in se izvršba na nepremičnine parc. št. 1, 2 in 3, vse k.o. 000 X, last G. G. do celote (1/1), odloži do konca postopka o pravnem sredstvu, na katerega je sodišče s sklepom z dne 4. 8. 2020 (potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9. 2. 2021) napotilo tretjo na ugotovitev, da izvršba na predmet izvršbe (tj. navedene predmetne nepremičnine) ni dopustna.

II. Upnik vsak sam krije stroške odgovora na predlog tretjega.“

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu pritožbo vlaga pristopni upnik A., d.o.o.(I 97/2016) iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog tretje za odlog izvršbe v celoti zavrne, tretji in dolžniku pa naloži, da upniku solidarno povrneta stroške odgovora na predlog za odlog in pritožbene stroške.

3. Pravočasno po pooblaščencu pritožbo vlaga tudi pristopni upnik B. B. (I 117/2016) iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog tretje za odlog izvršbe v celoti zavrne, tretji in dolžniku pa naloži, da upniku solidarno povrneta stroške odgovora na predlog za odlog in pritožbene stroške.

4. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tudi pristopni upnik C. d.o.o. (VL 21325/2016). Predlaga njegovo razveljavitev in od dolžnika zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Pristopna upnica D. D. (I 105/2018) po pooblaščenki prav tako vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev predloga tretje za odlog izvršbe, upničini stroški pa naj se nerazdelno naložijo v plačilo tretji in dolžniku.

6. Dolžnik in tretja E. E. na pritožbo nista odgovorila.

7. Pritožbe so delno utemeljene.

8. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

9. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil tudi pristopni upnik F., d.o.o. (VL 21567/2016), vendar pa je sodišče zaradi neplačila sodne takse njegovo pritožbo s sklepom z dne 22. 6. 2021 že štelo za umaknjeno. Višje sodišče zato v tem sklepu odloča le o pritožbah pristopnih upnikov A., d.o.o. (I 97/2016), B. B. (I 117/2016), C. d.o.o. (VL 21325/2016) in D. D. (I 105/2018) in pravilnost odločitve presoja le v razmerju do teh upnikov.

10. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže na takšen način, sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

11. Tretja E. E. je svoj predlog za odlog izvršbe temeljila na navedbah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 8. 2020 njen ugovor zavrnilo in jo napotilo na pravdo, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom II Ip 1784/2020 pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev. Navedla je, da so podani pogoji za odlog izvršbe, saj nepremičnine, na katere se vodi izvršba, predstavljajo del skupnega premoženja, ki ga je dolžnik ustvaril s tretjo in so pridobljene z delom, odplačno ter v času trajanja zunajzakonske skupnosti in življenjske skupnosti med njima, pri čemer njen delež znaša 80 % skupnega premoženja. Nepremičnine tako predstavljajo nedovoljen predmet izvršbe, saj ima kot tretja na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. V primeru, da bi se upniki poplačali iz tega premoženja, bi ji odvzeli lastninsko pravico brez kakršnegakoli ustavno dopustnega temelja. Njen delež na skupnem premoženju je namreč nastal originarno, na podlagi zakona, pred terjatvami upnikov v izvršilnem postopku, Ustavno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da pravica do zasebne lastnine posameznika ščiti pred pravico do poplačila terjatve, ki jo upnik pridobi z zaznambo izvršbe. Navedla je še, da ji bo s prodajo nepremičnin nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, saj jih bo izgubila za vedno, s tem pa bo poseženo v njeno pravico do prostega uživanja in razpolaganja z zasebno lastnino. V primeru prodaje bo ostala brez premoženja v vrednosti svojega lastniškega deleža in brez morebitnega denarnega izplačila njihove vrednosti.

12. Upniki so vsak v svojem odgovoru odlogu izvršbe nasprotovali.

13. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu tretje za odlog izvršbe ugodilo, odločitev pa je napačna, kot utemeljeno opozarjajo pritožniki.

14. Neutemeljene so sicer pritožbene navedbe v zvezi z verjetnim izkazom obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila presoja, ali je tretja verjetno izkazala pravico na predmetu izvršbe, izčrpana ob odločanju o ugovoru tretje. Ta je bil s sklepom z dne 4. 8. 2020 zaradi nasprotovanja upnikov zavrnjen, tretja pa napotena, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na nepremičnine ni dopustna. Odločitev je postala pravnomočna s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1704/2020 z dne 9. 2. 2021, tako prvostopenjsko kot višje sodišče pa sta v svojih sklepih ugotovila, da je tretja navedla dejstva in dokaze, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Ugotovljeno je bilo torej že, da je tretja tako pravico z verjetnostjo izkazala, zato ponovna presoja izkazanosti tega pogoja ob odločanju o predlogu za odlog izvršbe ne pride v poštev in drugačne odločitve ob tem sodišče niti ne more sprejeti.1 Obširne pritožbene navedbe upnikov v zvezi s tem pogojem se po pojasnjenem v tej fazi postopka izkažejo za pravno nepomembne in ni mogoče slediti zahtevam po ponovni presoji izpolnjevanja tega pogoja. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko ob odločanju o predlogu za odlog izvršbe ponovne presoje izpolnjevanja tega pogoja ni opravilo in se vsebinsko ni opredeljevalo do vprašanja, ali nepremičnine predstavljajo skupno premoženje dolžnika in tretje, in ko tudi ni izvajalo v zvezi s tem predlaganih dokazov, ni zagrešilo pritožbeno očitanih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

15. Drugačno stališče v VSM Sklepu I Ip 137/2018-2 z dne 25. 4. 2018, na katerega se v pritožbah sklicujeta pristopna upnika B. B. in A., d.o.o., na prej opisano ne more vplivati. Sodna praksa namreč v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, v skladu z Ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Poleg tega pa na podlagi zgolj enega navedenega primera s takim stališčem ni mogoče sklepati, da bi šlo za ustaljeno sodno prakso, nasprotno iz prej navedenih judikatov in pravne teorije izhaja nasprotno stališče, kakršno je zavzeto v sklepu sodišča prve stopnje in tudi v tem sklepu.

16. Pravilno pa pritožbe opozarjajo, da je sodišče prve stopnje napravilo materialnopravno zmoten zaključek, da je tretja izkazala za verjetno, da bi s prodajo nepremičnin utrpela vsaj težko nadomestljivo, če ne že nenadomestljivo škodo. V sodni praksi sicer v primeru predlaganega odloga izvršbe s strani tretjega veljajo nekoliko milejši kriteriji glede izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe kot v primeru predlaganega odloga izvršbe s strani dolžnika in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter da za svoje trditve predlaga tudi dokaze.2 Višje sodišče ocenjuje, da tretja že svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

17. V predlogu je tretja, kot že pojasnjeno, škodo utemeljevala z izgubo tega premoženja in z izgubo pravice do zasebne lastnine, s posegom v pravico do prostega uživanja in razpolaganja z zasebno lastnino ter z izgubo morebitnega denarnega izplačila vrednosti nepremičnin. Ob tem ni zatrjevala, da so ji nepremičnine, ki predstavljajo proizvodne hale, nujno potrebne za opravljanje kakšne njene gospodarske dejavnosti, zato zgolj sklicevanje na nepovratno izgubo lastninske pravice na njih ne zadošča. Ravno tako so popolnoma pavšalne ostale smiselne navedbe o nezmožnosti izterjati nadomestno izpolnitev v denarju, saj tretja ni podala nobenih konkretnih trditev, da ji upniki ali dolžnik ne bi mogli povrniti škode v primeru morebitnega uspeha s tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe (za katero iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi sploh bila vložena). Poleg tega so vse navedbe v zvezi z zatrjevano škodo ostale tudi popolnoma dokazno nepodprte.

18. Iz pojasnjenega je zaključiti, da tretja ni uspela izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, zato pogoji za odlog izvršbe niso izpolnjeni.

19. Pristopni upniki v pritožbi izpodbijajo tudi odločitev, da sami krijejo svoje stroške odgovorov na predlog tretje za odlog izvršbe, vendar v tem delu ne navajajo nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, ob uradnem preizkusu pa višje sodišče ugotavlja, da je odločitev pravilna. ZIZ v določbah, ki opredeljujejo odlog izvršbe, ne zahteva vročanja predloga nasprotni stranki. Nasprotni stranki se predlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, vendar pa to še ne pomeni, da je upnik, ki na predlog za odlog odgovori, avtomatično upravičen do povrnitve stroškov odgovora. Sodišče namreč o takem predlogu odloči po opravljeni materialnopravni presoji izpolnjevanja pogojev za odlog izvršbe, ki je zakonsko predvideno pravno sredstvo, s katerim tretja zastopa svoj interes, da se izvršba ne opravlja, dokler ni ugotovljena njena dopustnost, zato ni mogoče priti do zaključka, da je stroške odgovorov na dovoljen predlog za odlog upnikom povzročila neutemeljeno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ).

20. Po pojasnjenem je višje sodišče pritožbam pristopnih upnikov A., d.o.o. (I 97/2016), B. B. (I 117/2016), C. d.o.o. (VL 21325/2016) in D. D. (I 105/2018) delno ugodilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka delno spremenilo tako, da se predlog tretje E. E. za odlog izvršbe v pristopnih izvršilnih zadevah I 97/2016, I 117/2016, VL 21325/2016 in I 105/2018 zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbe zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka v razmerju do navedenih pristopnih upnikov potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. S pritožbo glede odločitve o glavni stvari (to je glede odloga izvršbe) so pristopni upniki A., d.o.o. (I 97/2016), B. B. (I 117/2016), in D. D. (I 105/2018) uspeli in dosegli spremembo sklepa v zavrnitev predloga tretje za odlog, zato jim mora tretja (ne pa tudi dolžnik, saj je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o pravnem sredstvu tretje) povrniti njihove pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Glede na vrednost izterjevane terjatve je višje sodišče upniku A., d.o.o. priznalo stroške v skupni višini 1.078,30 EUR (1.400 točk za sestavo pritožbe, povečano za 2% materialne stroške in 22% DDV ter sodno takso 33,00 EUR), upniku B. B. stroške v skupni višini 854,30 EUR (1.100 točk za sestavo pritožbe, povečano za 2% materialne stroške in 22% DDV ter sodno takso 33,00 EUR) in upnici D. D. stroške v skupni višini 331,66 EUR (400 točk za sestavo pritožbe, povečano za 2% materialne stroške in 22% DDV ter sodno takso 33,00 EUR). Vsem trem upnikom jih mora tretja povrniti v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

23. Stroške uspešne pritožbe je priglasil tudi pristopni upnik C. d.o.o. (VL 21325/2016), ki pa je njihovo povrnitev zahteval od dolžnika. Za tako zahtevo v zakonu ni podlage, saj je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o pravnem sredstvu tretje, zato bi njihovo povrnitev lahko terjal le od nje. Ker take zahteve ni postavil, sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov, je višje sodišče sklenilo, da navedeni upnik pritožbene stroške krije sam.

1 Prim. VSL Sklep II Ip 88/2018 z dne 7. 2. 2018 in VSL I Ip 3208/2007 z dne 5. 9. 2007, glej tudi Elizabeta Žgajnar in Maja Lajevec, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si. 2 Prim. VSL Sklep II Ip 3262/2017 z dne 4. 12. 2017, VSL Sklep III Ip 546/2018 z dne 28. 3. 2018, VSL Sklep III Ip 728/2018 z dne 10. 5. 2018,...