Jedro

Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).

Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 9. 12. 2024 za plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke iz sredstev sodišča ali s strani tožene stranke.

2.Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov, ki opozarja, da je tožnik A. A. pokojni, dediči pa neznani. Tožnika zastopa izvajalka brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki je zaprosila prekinitev postopka, ki mu ni bilo ugodeno. Od izvajalke se zahteva, da vodi postopek, čeprav dediči niso znani in za delo ne bo plačana iz sredstev Bpp, ker odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči velja le do smrti prosilca, kot tudi, da založi izvedenino, čeprav je bil pokojni tožnik plačila teh stroškov oproščen. Gre za absurdno situacija. Ravno temu so namenjena sredstva proračuna, zato bi moralo sodišče ugoditi predlogu za plačilo iz proračuna ali pa prekiniti postopek. Brez izvedenca ni mogoče izvesti postopka v korist tožnika. Zato naj višje sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se sredstva predujma plačajo iz sredstev sodišča.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je tožnik A. A. zoper toženko vložil tožbo na plačilo odškodnine, na katero je toženka odgovorila. Tekom postopka je tožnik umrl (17.1.2024). Po podatkih spisa je razvidno, da je imel tožnik ves čas postopka na prvi stopnji z odločbo BPP 542/2021 z dne 25.3.2021 odobreno brezplačno pravno pomoč: za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije ter oprostitev plačila stroškov enega izvedenca ustrezne stroke. Za izvajalko BPP, in sicer za opravljanje vseh pravdnih dejanj, je bila določena odvetnica B. B. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 19. 9. 2024 izdalo sklep, s katerim je tožeči stranki - dedičem po pokojnem tožniku naložilo založitev predujma za izvedenca medicinske stroke, in v nadaljevanju rok za plačilo večkrat podaljšalo. S sklepom z dne 5. 11. 2024 je zavrnilo predlog za prekinitev postopka pooblaščenke tožeče stranke. Z izpodbijanim sklepom je nato zavrnilo še predlog za plačilo predujma iz sredstev proračuna ali s strani toženke.

5.Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).2 Z vidika sposobnosti je pomembno, da se odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, tudi tedaj, če tudi ti še niso znani oziroma poimensko določeni, čemur je tu zadoščeno. Pooblaščenka, odvetnica B. B., ni več izvajalka BPP, saj je to prenehala biti s smrtjo tožnika. Ob obstoju procesnega pooblastila, ki ni bil preklican, sedaj zastopa dediče pokojnega tožnika, ki sicer še niso znani, ker zapuščinski postopek še ni končan.3

6.Dokaz z izvedencem je bil predlagan s strani tožnika in gre zato najprej za njegov strošek. On je tisti, ki je dolžan založiti predujem (153. člen ZPP). Na njem je bilo breme založitve predujma, ki je prešlo na njegove (trenutno še neznane) dediče in ga zato ni mogoče terjati od toženke, saj tega dokaza ni predlagala, ali založiti iz proračuna, saj se pravica do BPP ne prenaša na morebitne dediče. Izpodbijana odločitev je glede na procesno situacijo materialnopravno pravilna.

7.Predhodno izdani sklep o založitvi predujma z dne 19.9.2024, ki se glasi, da mora tožeča stranka - dediči po pokojnem A. A. (prvotnemu tožniku) založiti predujem za izvedenca, vsebuje zavezo dedičev pokojnega in ne pooblaščenke, kot zmotno meni pritožba. Res dediči še niso znani in tako težko plačajo predujem. Vendar pa v takšni situaciji, ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem. Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do sodnega varstva tožeče stranke tako ni utemeljena.

8.Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP). Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------

1Glej A. Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2005, str. 414-416.

2čeprav je iz smrtovnice v spisu razvidno, da je imel zapustnik dva sinova (priloga C3)