Jedro

Kot izhaja iz 1. odst. 158. čl. ZPP, je zakonska obveznost tožeče stranke, ki umakne tožbo, da mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške (z izjemo, ki je tam navedena, vendar pa ta v obravnavanem primeru ni podana). Možno je sicer, da se stranki dogovorita drugače, vendar pa se mora na drugačen dogovor tožeča stranka sklicevati, ko umakne tožbo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) umik tožbe vzelo na znanje in ustavilo predmetni postopek; II.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Oddelka za verodostojno listino opr.št. VL 1 z dne 3.3.2011 v celoti razveljavilo; III.) tožeči stranki naložilo, da mora v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 2.166,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Proti navedenemu sklepu je glede njegove III. točke, tožeča stranka vložila pritožbo in predlagala njegovo razveljavitev. Trdi, da sta dne 19.9.2011 stranki sklenili medsebojni dogovor, iz katerega izhaja, da bo dolžnik svoje stroške nosil sam in razen tega poravnal tudi stroške upnika. Prilaga dogovor o poravnavi medsebojnih obveznosti.

Tožena stranka je po svoji pooblaščenki odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev in uveljavljala povrnitev stroškov. Med drugim zanika, da bi kadarkoli podpisala pritožbi priloženi sporazum z dne 19.9.2011. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Kot izhaja iz 1. odst. 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je zakonska obveznost tožeče stranke, ki umakne tožbo, da mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške (z izjemo, ki je tam navedena, vendar pa ta v obravnavanem primeru ni podana). Možno je sicer, da se stranki dogovorita drugače, vendar pa se mora na drugačen dogovor tožeča stranka sklicevati, ko umakne tožbo. Tega pa tožeča stranka ni storila; v svoji vlogi, sicer poimenovani kot „umik izvršilnega predloga“, pri katerem pa je jasno, da gre dejansko za umik tožbe, ni zatrjevala obstoja dogovora v zvezi s stroški, ki ga uveljavlja v pritožbi, čeprav njena vloga – umik vsebuje isti datum, kot ga vsebuje zatrjevani dogovor, iz katerega izhaja, da bo tožena stranka svoje stroške nosila sama, razen tega pa da bo poravnala tudi stroške tožeče stranke. Zato so trditve v zvezi z dogovorom o stroških in predložitev dogovora, glede na izostanek pogojev iz 1. odst. 337. čl. ZPP, nedopustne pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo, da nosi tožena stranka svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, glede na to, da v njem ni navajala nič takega, kar bi prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi (1. odst. 155. čl. ZPP).