Jedro

Določba 24. člena ZBPP organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz razlogov, ki jih organ mora navesti, mora izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznano na prvi pogled

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 379/2012 z dne 17. 9. 2012 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki se pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah vodi pod opr. št. II Kr 38010/2010. Prošnjo je zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil tožnik v kazenski zadevi obsojen na pogojno zaporno kazen, s sodbo pa mu je bil naložen še posebni pogoj, da oškodovancu izplača določen znesek. Tožena stranka je s tožnikom opravila tudi razgovor, na katerem je med drugim povedal, da želi pravno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe iz razloga, da se bo odvetnik dogovoril za obročno odplačevanje zneska, ki ga je dolžan plačati oškodovancu na podlagi pogojne obsodbe. Tožena stranka je opravila poizvedbe in ugotovila, da je bil tožnik obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika, izrečena mu je bila pogojna obsodba pet mesecev zapora s preizkusno dobo treh let ter s posebnim pogojem, da oškodovanemu A.A. v roku šest mesecev od pravnomočnosti sodbe plača znesek 1.551,00 EUR. Glede na to, da je tožnik izrazil namero, da se bo odvetnik dogovoril za obročno odplačilo citiranega zneska in ob upoštevanju dejstva, da je tožnik poslovno sposobna oseba z zmožnostjo sodelovanja v postopku in razumevanja postopka, je tožena stranka ocenila, da lahko tožnik na naroku za preklic pogojne obsodbe sam poda predlog za obročno odplačevanje zneska 1.551,00 EUR. Zato je sklepala, da ne potrebuje pravne pomoči odvetnika. Nadalje je še ocenila, da predlog, ki ga želi tožnik podati, ni tako zapleteno procesno dejanje, da bi zaradi varovanja svojih pravic potreboval odvetnika.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen. Gre za postopek z narokom, na katerem se bo obravnavala sama zadeva v prisotnosti vseh strank postopka, vključno z oškodovancem in tožilstvom. Dejstvo je, da je postopek za preklic pogojne obsodbe, v zvezi s katerim je tudi samo sodišče razpisalo nalog pomemben za pravni položaj tožnika, saj se na kontradiktornem naroku odloča o samem preklicu pogojne obsodbe. Tožnik kot obdolženi mora sam podati svoj zagovor in predstaviti celotno situacijo v zvezi z dosedanjo neizpolnitvijo samega pogoja iz pogojne obsodbe, pri čemer je potreben tudi sam zagovor in vse podane izjave tudi ustrezno dokazno podpreti. Gre za narok, na katerem se lahko položaj tožnika, brez ustrezne usmeritve, močno poslabša in bistveno spremeni, saj se mu lahko izreče zaporna kazen. Tožnik kot laik v tem postopku sam ne bi mogel nastopati. V zvezi z obročnim plačilom, kar je tožnik navajal toženi stranki na zaslišanju, pa je povsem jasno, da je to le ena od možnosti, ki bi jih tožnik lahko predlagal v postopku o preklicu pogojne obsodbe, vendar po tistem, ko bi poprej ustrezno pojasnil in dokazno podprl dosedanjo situacijo z nezmožnostjo izpolnitve svoje obveznosti. Zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP, po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP) ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznano na prvi pogled. Po ustaljeni upravno sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.

V obravnavani zadevi pa tožena stranka ni v ničemer pojasnila, zakaj meni, da je pričakovanje tožnika v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Prav tako ne, zakaj meni, da zadeva ni pomembna za tožnikov osebni in socialnoekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za tožnika ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Nepravilno je sklepala, brez pravne podlage v določbah ZBPP, da tožnik do BPP ni upravičen, ker bi zmogel pravno dejanje (udeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe) opraviti sam brez ustrezne pravne pomoči. Kot povedano, za to odločitev tožena stranka ni imela podlage v določbah 24. člena ZBPP, na katerega je oprla svojo odločitev.

Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožniku skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV.