Jedro

Revident je na poziv revizijskega sodišča predložil potrdilo Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun o opravljenem strokovnem izpitu za naziv referent I. vrste. Navedenega potrdila pa po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-UPB1, Uradni list RS, št. 83/03 in 111/07) ni mogoče šteti za potrdilo o opravljenem ali priznanem pravniškem državnem izpitu, zato je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta drugo tožeča stranka in tretje tožeča stranka vložili reviziji, in sicer drugo tožeča stranka osebno, tretje tožeča stranka pa po odvetniku. Obe reviziji je sodišče prve stopnje prejelo 4.1.2008. Tožena stranka v odgovoru na revizijo tretje tožeče stranke prereka vse revizijske navedbe in predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Reviziji nista dovoljeni.

S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbe tožečih strank zoper odločbo Upravne enote Vrhnika z dne 29.12.2006, v zvezi z odločbo zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 29.5.2007, po predhodni združitvi zadev, št. U 1192/2007, št. U 1383/2007 in št. U 1415/2007 v zadevo pod opr. št. U 1192/2007. Organ prve stopnje je v navedeni odločbi med drugim odločil, da se za v izreku navedena zemljišča prizna pokojnemu upravičencu odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 15.450,50 DEM, zahteve za vrnitev teh zemljišč v naravi ali pa v obliki nadomestnih zemljišč pa je zavrnil. Revizija je izredno pravno sredstvo, za katero ZUS-1 in Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, predpisujeta pogoje kdaj, kako ter kdo sme to izredno pravno sredstvo vložiti. V drugem odstavku 22. člena ZUS-1 je določeno, da se v postopku v upravnem sporu sicer ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, da pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V četrtem odstavku 86. člena ZPP pa je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP) in tako revizijo sodišče zavrže (377. člen ZPP).

V primeru revizije, ki jo je vložila drugo tožeča stranka, revident, ki je sicer univerzitetni diplomirani pravnik, k reviziji ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je na poziv revizijskega sodišča predložil potrdilo Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun o opravljenem strokovnem izpitu za naziv referent I. vrste.

Navedenega potrdila pa po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-UPB1, Uradni list RS, št. 83/03 in 111/07) ni mogoče šteti za potrdilo o opravljenem ali priznanem pravniškem državnem izpitu.

Dovoliti tudi ni mogoče revizije, ki jo je po odvetniku vložila tretje tožeča stranka. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev, pri čemer je po presoji revizijskega sodišča tako dokazno kot trditveno breme na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. V tem primeru pa drugi revident niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in niti ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1; te določbe v reviziji niti ne navaja.

Zato je revizijsko sodišče reviziji kot nedovoljeni zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.