Jedro

Prvostopenjski organ je s tem, ko je izpodbijani sklep oprl na dejstva in okoliščine, glede katerih tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočil, da bi se o njih izjavil, kršil 9. člen ZUP, s tem pa bistveno kršil pravila postopka.

Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu zgolj povzel specifikacijo računov pooblaščenega izvajalca, na tej podlagi pa tudi ugotovil in tožniku naložil povračilo stroškov izvršbe. Pri tem se prvostopenjski organ sam ni z ničemer opredelil do vsebine, obsega ali višine postavk iz predračunov, pač pa je te (povsem neobrazloženo) očitno priznal v celotni višini.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice, št. 06122-1420/2018-31 (39277) z dne 2. 12. 2019, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Brežice, je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijanim sklepom odločil, da je v upravni izvršbi po odločbi istega organa, št. 06122-1420/2018-6 z dne 11. 7. 2018, in sklepu o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1420/2018-10 z dne 20. 11. 2018, za odstranitev nevarnega objekta na zemljišču parc. št. 1853/3, k. o. ..., pooblaščeno podjetje opravilo odstranitev nevarnega objekta, pri čemer stroški izvršbe, skupaj z DDV, znašajo 16.249,09 evrov (1. točka izreka), da je tožnik navedene stroške dolžan poravnati na način, opisan v izreku, v 8. dneh po vročitvi izpodbijanega sklepa (2. točka izreka) ter da pri odločanju o predmetni zahtevi stroški niso nastali (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da inšpekcijski zavezanec (tudi v naknadno danem roku) ni izvršil inšpekcijskega ukrepa, naloženega z inšpekcijsko odločbo z dne 11. 7. 2018, zato je gradbeni inšpektor pričel z izvršbo po drugi osebi. To je izvedel pogodbeni izvajalec prvostopenjskega organa, A., ki je za izvršbo izstavil računa, št. 1900232 ter 1900233, oba z dne 31. 7. 2019, v specifikaciji, ki je predstavljena v izpodbijanem sklepu, ter v skupni višini 16.249,09 EUR.

3. Toženka je s svojo odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

4. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Predstavlja vsebino izpodbijanega sklepa, v katerem je prvostopenjski organ povzel specifikacijo obeh računov pooblaščenega izvajalca A., d. o. o. Izpostavlja, da upravni organ tožniku ni omogočil, da poda izjavo glede teh okoliščin in do omenjenih računov, postavk, količin in cen na njih, niti do pogodbe med A., d. o. o., ter prvostopenjskim organom. O stroških je prvostopenjski organ odločil tako, da je nekritično sledil domnevnim računom izvajalca, ki jih tožnik ni prejel. S tem je kršil 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijanega sklepa (posledično pa tudi drugostopenjske odločbe) se obenem ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Strošek izvršbe je lahko zgolj utemeljen račun izvajalca, o tem, ali je račun po posameznih postavkah utemeljen in v kateri višini ter zakaj, pa v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi ni nobenih razlogov ali obrazložitve. Tožnik v nadaljevanju zatrjuje še, da so stroški po računih bistveno previsoki, zmotno in pretirano je ugotovljena njuna višina, postavke so pretirane po vsebini in glede na primerljive cene na trgu, količine so arbitrarne in z ničemer preverjene, prihaja do dvojnega zaračunavanja. Navedeno tožnik v nadaljevanju tožbe obširno konkretizira. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjski organ tožniku naložil plačilo stroškov izvršbe. Tožnik v tožbi najprej zatrjuje bistvene kršitve postopka, in sicer, da mu je bila v postopku kršena pravica do izjave ter da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

8. Iz 9. člena ZUP izhaja temeljno načelo upravnih postopkov (načelo zaslišanja stranke), skladno s katerim je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek); organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek).

9. Kot utemeljeno izpostavlja tožnik, je prvostopenjski organ izpodbijani sklep v celoti oprl na računa pooblaščenega izvajalca A., d. o. o., oziroma na specifikaciji teh računov. Iz upravnega spisa zadeve ob tem ne izhaja, da bi prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku omogočil, da se izjavi glede navedenih računov, oziroma do vsebine, obsega in vrednosti postavk po specifikacijah teh. Čeprav je tožnik že v (laični) pritožbi opozoril, da ni bil obveščen o kritju stroškov odstranitve ter o znesku, ki ga ta lahko doseže (s čemer je po presoji sodišča že v pritožbenem postopku uveljavljal kršitev pravice do izjave po 9. členu ZUP), tudi toženka upravnega postopka ni dopolnila in tožniku pravice do izjave o navedenih dejstvih in okoliščinah ni omogočila, pač pa je njegovo pritožbo zavrnila, do navedenih očitkov pa se niti ni opredelila.

10. Po povedanem sodišče sodi, da je prvostopenjski organ s tem, ko je izpodbijani sklep oprl na dejstva in okoliščine (računa pooblaščenega izvajalca A., d. o. o.), glede katerih tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočil, da bi se o njih izjavil, kršil 9. člen ZUP, s tem pa bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

11. Iz prvega odstavka 214. člena ZUP dalje izhaja, da mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Navedene določbe se po stališču teorije in sodne prakse smiselno uporabljajo tudi v zvezi z obrazložitvijo sklepa, zoper katerega je dovoljena pritožba1. 12. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu zgolj povzel specifikacijo računov pooblaščenega izvajalca A., d. o. o., na tej podlagi pa tudi ugotovil in tožniku naložil povračilo stroškov izvršbe. Pri tem se prvostopenjski organ, kot utemeljeno izpostavlja tožnik, sam ni z ničemer opredelil do vsebine, obsega ali višine postavk iz predračunov, pač pa je te (povsem neobrazloženo) očitno priznal v celotni višini. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tako v celoti umanjkajo razlogi, ki glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovil upravni organ, narekujejo sprejeti sklep. Čeprav je tožnik že v (laični) pritožbi ugovarjal, da je znesek stroškov visok in nerazumen, toženka obrazložitve izpodbijanega sklepa oziroma razlogov za odmero stroškov izvršbe v vsebini, obsegu in višini, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni z ničemer dopolnila.

13. Po povedanem sodišče sodi, da se izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljivosti obrazložitve z vidika tožbenih očitkov, ki se nanašajo na vsebino, obseg in višino odmerjenih stroškov izvršbe, ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

14. Iz predstavljenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, pri čemer je vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Ker je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti že zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

17. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

18. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in je tožnik v postopku imel pooblaščenko, ki je odvetnica, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV (tožnikova pooblaščenka je zavezanka za DDV) znaša 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti.

19. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa mu gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).

1 Prim. B. Žuber, v: P. Kovač, E. Kerševan (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 528 - 531