Jedro

Utemeljen je tožbeni ugovor tožnika, da ni dobil od odvetnice nakazanih nobenih stroškov, zato ni dolžan plačati stroškov BPP. Zakonski dejanski stan 48. člena ZBPP namreč določa dolžnost vrnitve prejemnikov brezplačne pravne pomoči, razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka samo v primeru, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, številka Bpp 1027/2010 z dne 11. 3. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je dolžan A.A. (tožnik v tem sporu) vrniti 165,24 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Celju. V obrazložitvi navaja, da je bila prosilcu z odločbo, številka Bpp 1027/2010 z dne 20. 5. 2010 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravdni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani, številka III P 2545/2007 v obliki sestave in vložitve pripravljalne vloge. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica B.B. v C. 2. Sodišče je v pravdi izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in ji v povrnitev naložilo pravdne stroške šestih toženih strank (med njimi tudi prosilca za brezplačno pravno pomoč) v višini 357,79 EUR, prosilcu samemu pa še 167,99 EUR pravdnih stroškov. Tako so bili v pravdni zadevi, po sklepu Bpp 1027/2010 z dne 23. 7. 2010, iz sredstev brezplačne pravne pomoči plačani stroški odvetnice v višini 165,24 EUR.

3. V nadaljevanju tožena stranka navaja določbi 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določata okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko od prosilca oziroma upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja vrnitev izplačanih sredstev. Tožena stranka ugotavlja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku III P 2545/2007 v celoti uspel, ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi) tožeče stranke zoper njega in druge tožene stranke, pridobil pa je terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov v višini 167,22 EUR. Terjatev je bila dejansko tudi poravnana, kar izhaja iz vloge tožeče stranke v pravdi z dne 23. 2. 2015, da je znesek stroškov 543,78 EUR, dne 4. 6. 2012 poravnala odvetnici B.B. v C. po poštni nakaznici.

4. V skladu z določilom 48. člena ZBPP je tako upravičenec do brezplačne pravne pomoči nasproti državi postal glavni zavezanec za obveznost vračila stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, in sicer v celotni višini izplačanih stroškov, kar izhaja tudi iz upravno sodne prakse sodišč, ki jo v nadaljevanju našteva. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je prejel plačilo v višini najmanj 167,99 EUR, kar je več kot je bilo v obravnavani zadevi izplačanih sredstev iz odobrene brezplačne pravne pomoči, zato je na podlagi navedene zakonske določbe dolžan Republiki Sloveniji povrniti stroške v višini 165,24 EUR, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. 5. Tožnik v tožbi navaja, da se nanj ne sme prelagati odgovornosti zaradi nezakonitega ravnanja odvetnic D.D. in B.B. in protizakonitega izplačila sredstev brezplačne pravne pomoči s strani Organa za brezplačno pravno pomoč. Gre za konstrukt, v katerem niso preverjane vse okoliščine, uporabljajo se napačne predpostavke in dela napačne zaključke. Dne 23. 7. 2010, ko so bili B.B. izplačani stroški iz sredstev brezplačne pravne pomoči, ni bila več odvetnica. Prav tako 4. 6. 2012, ko ji je odvetnica D.D. nakazala pravdne stroške od vseh toženih strank, tudi ni bila več odvetnica. Dne 4. 6. 2012 ni bila več njegova pooblaščenka. Odvetnica D.D. je znesek 543,78 EUR poravnala na napačen naslov. Na podlagi sodbe, v kateri je sodelovala B.B., ni prejel niti enega eura pravdnih stroškov. Do informacij o statusu B.B. je prišel šele 22. 4. 2015. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Pravna podlaga za odločitev tožene stranke sta določbi 46. člena in 48. člena ZBPP. 48. člen določa, da je v primeru, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. V nadaljevanju tožena stranka navaja okoliščine, kdaj upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, za kar pa ne gre v tem primeru.

9. Med strankami postopka je nesporno dejansko stanje, da se je pravdni postopek III P 2545/2007, za katerega je tožnik dobil odobreno brezplačno pravno pomoč z odločbo Bpp 1027/2010 z dne 20. 5. 2010, končal s sodbo na podlagi odpovedi z dne 25. 3. 2011, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v tej pravdi tožeče stranke (tožnik je bil v pravdi tožena stranka) in ji v povrnitev naložilo pravdne stroške šestih toženih strank in tožniku v tem sporu, dodatno še vrnitev 167,99 EUR stroškov postopka. Odločitev o povrnitvi stroškov utemeljuje tožena stranka s tem, da je v tem pravdnem postopku tožeča stranka znesek 543,78 EUR, po sodbi na podlagi odpovedi, poravnala dne 4. 6. 2012. Znesek je po poštni nakaznici nakazala na odvetnico B.B. v C. (to dejstvo je spisovno izkazano), ki je bila tožniku dodeljena v postopku brezplačne pravne pomoči in ker je tožnik prejel plačilo v višini najmanj 167,99 EUR, kar je več kot je bilo v obravnavani zadevi izplačanih sredstev iz odobrene brezplačne pravne pomoči, je na podlagi te zakonske določbe dolžan toženi stranki povrniti stroške (ti obsegajo sestavo pripravljalne vloge v pravdi) v višini 165,24 EUR.

10. Utemeljen je tožbeni ugovor tožnika, da ni dobil od odvetnice nakazanih nobenih stroškov, zato ni dolžan tega zneska plačati. Zakonsko dejansko stanje 48. člena ZBPP namreč določa dolžnost vrnitve prejemnikov brezplačne pravne pomoči, razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka samo v primeru, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Kot je sodišče že prej navedlo in to tudi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe razlaga, se je prej navedeni pravdni postopek končal s sodbo na podlagi odpovedi in zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke, kar pomeni, da tožnik, ki je bil v tej pravdi tožena stranka, iz tega naslova ni dobil nobenega premoženja oziroma dohodka. Tožnik tudi sicer zatrjuje, da spornih pravdnih stroškov ni dobil poravnanih oziroma nakazanih (denarno nakazilo v višini stroškov v znesku 543,78 EUR je bilo poslano na naslov odvetnice) in te okoliščine bo morala tožena stranka, ob upoštevanju prej navedenega, v ponovnem postopku razjasniti.

11. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

12. Sodišče je tožniku, ki ga v postopku ni zastopal odvetnik, priznalo stroške v višini 15,00 EUR, to je v višini določeni v prvem odstavku 3. člena Pravilnika povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.