15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Republike Ž., ki ju zastopa mag. C. C. iz Z. Z., ter Č. Č., D. D., E. E. in F. F., vseh iz Republike Ž., ki jih po pooblastilu njihovih zakonitih zastopnikov A. A. in B. B. zastopa mag. C. C., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1503/2006 z dne 8. 11. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je zavrglo ponovne prošnje za azil pritožnikov. Zoper navedeno odločitev so pritožniki vložili tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožniki zatrjujejo kršitev 22. in 23. člena Ustave. V ustavni pritožbi navajajo, da je sodba Vrhovnega sodišča tako očitno napačna, da jo je šteti za arbitrarno. Menijo, da je sojenje Vrhovnega sodišča v azilnih zadevah pristransko. Vrhovno sodišče naj bi ignoriralo popolnoma vsa v tožbi in s pritožbo sprožena vprašanja. Že Upravno sodišče naj bi se izmikalo odgovoru na s tožbo sprožena vprašanja s sklicevanjem na sodbo v zadevi št. U 1312/2006 z dne 8. 6. 2006, v kateri pa naj tudi ne bi zavzelo stališča glede spornih vprašanj. Pritožniki navajajo, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na tožbeno argumentacijo glede napačne uporabe prvega odstavka 41. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil), glede zavrnitve predloga za sprožitev presoje ustavnosti prvega odstavka 41. člena ZAzil, glede zavrnitve presoje, ali je bila spoštovana določba tretjega odstavka 32. člena ZAzil, ter glede zavrnitve predloga za sprožitev presoje ustavnosti te določbe. Glede očitkov o nezakoniti zavrnitvi predlogov za sprožitev postopkov za presojo ustavnosti očitajo sodišču kršitev 22. člena Ustave. Sodišče naj bi namreč na te predloge odgovorilo zgolj z navedbo, da ni vezano na predlog stranke za prekinitev postopka.

B.

3.Ustavno sodišče ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Trditev v ustavni pritožbi, da je sodišče sprejelo očitno napačno odločitev, bi lahko bila pomembna z vidika kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. MNZ je na podlagi prvega odstavka 41. člena ZAzil zavrglo ponovne prošnje za azil pritožnikov. Ocenilo je, da razloga, s katerim so pritožniki utemeljevali novo prošnjo za azil, ni šteti kot bistveno spremenjene okoliščine, ki bi nastale po izdaji prejšnje odločbe. Pritožniki se s takšno odločitvijo niso strinjali. Menili so, da je presoja priloženih dokazov lahko samo predmet meritorne odločitve. Pristojni organ bi moral po njihovem mnenju uvesti ponovni azilni postopek takoj, ko bi prosilec za azil vlogi priložil kakršenkoli dokaz. Na podlagi navedenega so Upravnemu sodišču tudi predlagali, naj pred Ustavnim sodiščem sproži postopek presoje ustavnosti te določbe, ki pa ga je Upravno sodišče zavrnilo, to odločitev pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče. Vrhovno in Upravno sodišče ter MNZ so namreč šteli, da je treba pri ponovni prošnji za azil že pri predhodnem preizkusu vloge presoditi, ali je prosilec za azil priložil dokaze, ki kažejo na nastanek spremenjenih okoliščin. Svoje stališče so razumno utemeljili, zato jim s tega vidika ni mogoče očitati kršitve 22. člena Ustave.

5.Prvi odstavek 41. člena ZAzil določa pogoje, pod katerimi sme pristojni organ ponovno uvesti azilni postopek istega prosilca za azil. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-238/06 z dne 7. 12. 2006 (Uradni list RS, št. 134/2006) presojalo prvi odstavek 41. člena ZAzil. Neskladnost izpodbijane določbe z Ustavo (z 18. členom) je oprlo na ugotovitev, da ta določba pri obravnavi ponovne vloge ne omogoča upoštevanja tudi tistih bistveno spremenjenih okoliščin, ki so nastale "pred izdajo pravnomočne zavrnilne odločbe", pa jih prosilec v prvem postopku iz upravičenih razlogov ni navedel. Iz teh bi se namreč lahko ugotovilo, da obstajajo tehtni razlogi, ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti, da bi bil prosilec za azil v primeru vrnitve v državo, iz katere je prišel, lahko izpostavljen mučenju oziroma nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Ker pritožniki očitkov v tej smeri ne navajajo, Ustavno sodišče v obravnavani zadevi izpodbijanih odločitev s tega vidika ni preizkušalo.

6.Po odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-238/06 morajo pristojni organi v postopkih po 41. členu ZAzil v času do odprave z navedeno odločbo ugotovljenega neskladja z Ustavo pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi dejstva, ki so nastala še pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil iz upravičenih razlogov ni navedel. Očitke, ki so jih pritožniki uveljavljali v obravnavani zadevi pred rednimi sodišči (tj. da pristojni organ na podlagi navedene določbe odloča s formalnim sklepom o zavrženju vloge, namesto z meritorno odločbo ter da je zavrženje ponovne prošnje za azil mogoče le, če prosilec ne priloži nobenih dokazov) je Ustavno sodišče zavrnilo kot očitno neutemeljene.

7.Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bili relevantni očitki pritožnikov Vrhovnemu sodišču, da se ni opredelilo do pritožbenih navedb. Iz 22. člena Ustave izhaja obveznost sodišča vzeti na znanje navedbe strank, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi odločbe tudi opredeliti. Iz te pravice pa ne izhaja obveznost sodišča, da se opredeli do tistih navedb stranke, ki za odločitev o zadevi niso bistvene ali so očitno neutemeljene. Pri tem tudi ni nujno, da je opredelitev do navedbe stranke izrecna, ampak zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve. Prav tako pritožbeno sodišče ni dolžno ponavljati materialnopravnih razlogov za odločitev, s katero se strinja, če je obrazložitev sodišča nižje stopnje dovolj izčrpna in popolna. Ob upoštevanju navedenih izhodišč sledi, da je očitek pritožnikov, da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do pritožbenih razlogov in argumentov, neutemeljen. Vrhovno sodišče se res ni izrecno opredelilo do vseh navedenih očitkov, vendar je s tem, ko je odločitev Upravnega sodišča ocenilo kot pravilno in zakonito, pritrdilo tudi njegovim natančnim in izčrpnim ugotovitvam in pojasnilom, zadostilo zahtevam iz 22. člena Ustave. V tej zvezi je kot neutemeljen treba zavrniti tudi očitek Upravnemu sodišču, ki se je v obrazložitvi sodbe sklicevalo na svojo odločitev v zadevi št. U 1312/2006. Upravno sodišče je namreč to svojo odločitev obširno povzelo v obrazložitvi sodbe. Iz nje pa izhaja, da se je opredelilo tako do razlage prvega odstavka 41. člena ZAzil kot tudi do predloga za prekinitev postopka in sprožitev postopka presoje ustavnosti te določbe. Enako je mogoče ugotoviti glede očitkov v zvezi z določbo tretjega odstavka 32. člena ZAzil in predloga za prekinitev postopka in presojo ustavnosti te določbe ZAzil.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča št. (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana Lojze Janko in mag. Marija Krisper Kramberger. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku dr. Čebulju, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan