Jedro

Tožnik sodnega postopka ureditve sporne meje ni sprožil, zato je prvostopni organ pravilno štel, da tudi on soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da so meje med parcelo 290 ter sosednjimi parcelami 281 (v dotiku, zemljiškokatastrska točka 3945) 213/1 (v celoti, med zemljiškokatastrskimi točkami 3945 – 3944 – 3943) in 1944/1 (v dotiku, zemljiškokatastrska točka 3943) vse v katastrski občini … urejene; da je meja med parcelo 291/1 ter sosednjima parcelama 291/2 (delno med zemljiškokatastrskima točkama 3936 – 3935) in 311/1 (v dotiku zemljiškokatastrska točka 3935) vse v katastrski občini … urejene; da so meje med parcelo 311/1 ter sosednjima parcelama 291/2 (v celoti med zemljiškokatastrskimi točkami 3935 – 3934) obe v katastrski občini …, 681/25 (v dotiku, zemljiškokatastrska točka 3934 (oštevilčba v k.o. …)) katastrska občina … urejene; da meje med zgoraj navedenimi parcelami potekajo po zemljiškokatastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu in so označene poudarjeno. V obrazložitvi navaja, da je A.A. 12. 10. 2004 vložila zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje. Zahtevi je priložila elaborat, ki je bil izdelan po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Pravilnik). Po 15. členu ZENDMPE se meje v upravnem postopku urejajo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi zemljiškega katastra. V postopku so kot stranke sodelovali lastniki parcel 281, 290, 291/1, 292, 213/1, 311/1, 291/2, 1944/1 in 681/25. Po preizkusu zahteve v skladu s 25. členom ZENDMPE geodetska uprava ni zavrnila oziroma zavrgla zahteve. Pisne izjave na podlagi 26. člena ZENDMPE, da se strinjanje s potekom meje kot je bila označena na mejni obravnavi, so podali vsi lastniki, razen B.B., C.C., D.D., E.E., ki se v določenem roku k vabilu k izjavljanju niso odzvali ter F.F. in G.G., ki sta podala izjavo o nestrinjanju z ureditvijo meje. Geodetska uprava je 25. 1. 2006 opravila ustno obravnavo v skladu s 27. členom ZENDMPE. Stranki D.D. in E.E., solastnika parcele 291/2, sta se udeležila ustne obravnave in se strinjala s potekom meje kot je bila označena na mejni obravnavi. Meja med parcelo 290 in parcelami 281 (v dotiku), 213/1 (v celoti) in 1944/1 (v dotiku) je tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, saj se lastniki parcele 213/1 ustne obravnave niso udeležili. Geodetska uprava je zato v skladu z 29. členom ZENDMPE pozvala solastnike parcele, naj v 30 dneh po prejemu poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem predložijo dokazilo. Ker pozvani solastniki sodnega postopka v postavljenem roku niso sprožili, se po določilu petega odstavka 29. člena ZENDMPE šteje, da soglašajo s potekom meje kot je bila označena na mejni obravnavi.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se je proti prvostopni odločbi pritožil zato, ker je po temeljitem, mnogokratnem branju ugotovil, da je odločba napisana zvijačno tako, da ničesar ne odloča, ničesar pač zato, da pritožba proti njej ni možna. Ker pa ima na koncu štampiljko in dva podpisa, se je moral vseeno pritožiti, ker ne more vedeti kakšne posledice ga lahko doletijo, če se proti takšni odločbi ne pritoži. Drugostopni organ je njegovo pritožbo zavrnil, ker je zaščitniški nasproti svojemu izvajalskemu organu. Zato pa ga zavrnitvena odločba napotuje na drug državni organ, na Upravno sodišče. V zvezi s prvostopno odločbo sodišču naroča, da geodetsko odločbo razveljavi ali odpravi oziroma izreče za nično. Razlogi za odpor proti odločbam geodetskih uprav so globlji kot samo uradniške zvijače. Nesprejemljiv je podjetniški načini ugotavljanja meje. Sosedi ne smemo nič reči in tudi ne upamo nič reči, ker vse plača sosed. Za nasprotne mejaše pa je to nesprejemljivo. Novi Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) sedaj skoraj prepoveduje evidentirati mejo, ki bi jo skupaj ugotovila ali določila oba mejaša, kar je bilo po prejšnjem zakonu (2000) skoraj pravilo. Zakaj je bila potrebna ta sprememba? V nadaljevanju navaja ureditev, ki bo uveljavljena potem, ko bo vsa srednja Evropa spet samostojna, ne pa vključena v zahodno družbo. Šlo bo za postopek podoben mediaciji. V nadaljevanju tožnik navaja svoje gledanje pravne teorije glede vladanja in vlad. Nadaljuje, da so listine, ki nastopajo v vlogi izrazito upravne in vse spadajo v upravno vejo oblasti. Vendar pa se sam v tožbi brani tako, da podjetniški način določanja in ugotavljanja meje med dvema sosedoma zavrača kot nesprejemljivo zakonsko rešitev. To se pravi, da uporabi sredstvo, ki spada v zakonodajno vejo oblasti. Kdo so zakonodajalci, kdo nam piše, nam daje zakone?: Spet v nadaljevanju podaja svoje videnje, kdo piše zakone v Sloveniji. Nato poziva Upravno sodišče, da to upošteva. Končuje, da v vlogi nastopa proti „pravilom vklesanih v kamen, napisanih na papir“. Zavrača zakonska pravila o določanju parcelne meje med dvema sosedoma, zavrača zato, ker je za to določanje predpisan podjetniški način. Hkrati predlaga in sodišče poziva, da ne uporabi zakonskih pravil „napisanih na papir“, ampak naj uporabi „naravni človeški razum“, ki vsekakor narekuje drugačen način za to. Torej, da upošteva človeški razum, ki je močnejši, ki ima moč 9/10. To utemeljuje s tem, da se je doba odhajanja napisanih religij in tudi prava kakršnega smo vajeni že pričela. To so začeli pravniki, 4.000 pravnikov v bivši državi SFRJ v dobi H.H. in I.I.. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Stranka z interesom B.B. je na tožbo odgovorila ter navaja, da je po zaključenem postopku razdružitve solastnega premoženja – N 2/2008 postala izključna lastnica parcele, zaradi česar tožnik nima pravnega interesa za vodenje tega upravnega postopka. Predlaga zavrženje tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom A.A. je na tožbo odgovorila ter predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

Ostale stranke z interesom, ki so dobile vročeno tožbo, nanjo niso odgovorile.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Kot je že pojasnila tožena stranka, se meje pred geodetskim organom uredijo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra – tretji odstavek 15. člena ZENDMPE. Drugače, kot poteka meja po podatkih zemljiškega katastra, se v upravnem postopku po ZENDMPE lahko uredijo meje le s tako imenovano izravnavo meje – 56. člen ZENDMPE, ob soglasju lastnikov in če meja v naravi poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča, kar pa je omejeno z določeno površino. Potek katastrske meje pokaže na mejni obravnavi geodet (21. člen ZENDMPE). Na podlagi elaborata ureditve meje preveri ureditev meje in izvedbo postopka geodetska uprava (19., 23., 25. in 26. člen ZENDMPE). Če se tudi po ustni obravnavi pred geodetskim organom lastnik ne strinja z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ga upravni organ pozove, da sproži sodni postopek za ureditev meje. Če tega ne stori, se šteje, da soglaša s prej opisanim potekom meje (29. člen ZENDMPE).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je meja med parcelo 213/1, ki je bila v času odločanja v solasti tožnika in parcelo 290 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopni organ je zato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pisno pozval tožnika, da v 30 dneh sproži sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti prvostopni organ ter mu predloži potrdilo o sprožitvi le-tega. Pravilno je bil tudi opozorjen na posledice, ki sledijo, v kolikor sodnega postopka ne bo sprožil. Tožnik kljub temu, da se ni strinjal z mejo, ki jo je označilo geodetsko podjetje na mejni obravnavi ter da je meja ostala sporna tudi po opravljeni ustni obravnavi pred prvostopnim upravnim organom, ni sprožil sodnega postopka ureditve meje, čeprav ga je prvostopni organ k temu pravilno pozval in tudi opozoril na posledice nesprožitve sodnega postopka, kar tožnik v tožbi ne zanika.

Ker ni sporno, da tožnik sodnega postopka ureditve sporne meje ni sprožil, je prvostopni organ v skladu z določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tudi on soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave. Ostali ugovori, ki jih tožnik navaja v tožbi, niso pravno utemeljeni in zato sodišče na njih ne odgovarja.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevi strank z interesom za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.