Jedro

Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko oziroma cenilno mnenje le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ne pa takrat, kadar je bila izdelava dopolnilnega mnenja potrebna zgolj zato, ker izvedenec v prvotnem cenilnem mnenju svojega dela ni opravil v celoti oziroma ga ni opravil tako, kot mu je bilo to naloženo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 21. 2. 2014 (red. št. 162 spisa) se delno ugodi in se I. točka izreka sklepa delno spremeni tako, da se skupni znesek odmerjene nagrade in nadomestila za stroške izvedenca zniža za 99,36 EUR (na 59,94 EUR), v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 21. 2. 2014 (red. št. 163 spisa) se zavrne in sklep potrdi.

III. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Glede sklepa na red. št. 162

1. Iz izreka izpodbijanega sklepa na red. št. 162 izhaja, da je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu A. A., za gradbeno stroko, za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 159,30 EUR (I. točka izreka), da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (2. točka izreka), da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba iz sredstev predujma (3. točka izreka), da se znesek osebnega prejemka nakaže A. A., s.p., pri banki M., d.d., SI56 000 (4. točka izreka), da se plačilo izvede najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa (5. točka izreka), ter da dolžnik sam krije svoje stroške (6. točka izreka).

2. V pritožbi dolžnica nasprotuje odmeri nagrade izvedencu A. A. Navaja, da je izvedenec mnenje izdelal 30. 6. 2012, na podlagi pripomb, podanih s strani upnika, pa je navedeno izvedensko mnenje dopolnil 6. 1. 2013. Sodišče je s sklepom z dne 9. 7. 2012 izvedencu že priznalo stroške cenitve v višini 317,40 EUR. Sklicuje se na drugi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, in trdi, da pripada izvedencu nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Meni, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 30. 6. 2012 potrebna, ker izvedenec ni spoštoval sklepa naslovnega sodišča z dne 17. 4. 2012 in naloženega dela ni opravil v celoti in tako, kot mu je to v navedenem sklepu naložilo sodišče. Dolžnica pojasnjuje, da je izvedenec v dopolnitvi cenilnega mnenja priznal, da je sam storil napako in ocenil neustrezni delež nepremičnine, kar je v dopolnitvi tudi popravil, nepremičnino parc. št. 1497/2, k.o. X., pa je ocenil šele ob ponovnem ogledu, vendar brez cenitve nove stanovanjske hiše in stavbnega in funkcionalnega zemljišča, zato bi takšno cenitev izvedenec lahko opravil že v času prvega ogleda. Dolžnica se sklicuje na sodno prakso, da v primeru, če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo vsebovati že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada. Podrejeno, v kolikor bi sodišče štelo, da je izvedenec upravičen do nagrade, dolžnica opozarja, da izračun materialnih stroškov, ki jih je naslovno sodišče priznalo izvedencu, ni pravilen. Trdi, da izvedenec materialnih stroškov ni priglasil v skladu s 45. členom Pravilnika, po katerem se višina stroškov obračuna po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, in ni priložil vsaj ene ponudbe gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, sodišče pa mu je priznalo 8% od odmerjene nagrade, ne da bi izvedenec v zahtevku za odmero nagrade in povračilo stroškov specificiral, kateri ostali materialni stroški naj bi to bili, trditveno in dokazno breme glede utemeljenosti priglašenih stroškov pa je na njem.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožba neutemeljeno izpodbija nagrado izvedenca v delu, ki se nanaša na ogled nepremičnine. Ni namreč sporno, da je izvedenec ogled opravil, ogled pa je bil obenem potreben, saj ob prvem in dopolnilnem ogledu B. B. cenitve nepremičnine ni dopustila (cenitveno poročilo z dne 30. 6. 2012 na red. št. 102 spisa). Na pripombe upnika je izvedenec ob ponovnem ogledu dne 2. 1. 2013 opravil ogled stare stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja (zgolj ogled nove stanovanjske hiše s funkcionalnim poslopjem mu ni bil omogočen - glej dopolnitev cenitvenega poročila z dne 6. 1. 2013 na red. št. 121 spisa). Sodišče prve stopnje je zato po presoji višjega sodišča izvedencu pravilno priznalo nagrado za ogled, in sicer po priglašeni najnižji postavki v višini 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bil ogled potreben, izvedencu pripada tudi kilometrina za ogled v priglašeni višini 10,26 EUR, česar dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija.

6. Dolžnica pa v pritožbi utemeljeno opozarja, da je izvedenec upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko oziroma cenilno mnenje le v primeru, ko je le-to izdelano na podlago dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo (drugi odstavek 51. člena Pravilnika). Podatki v spisu potrjujejo pritožbene navedbe, da je bila izdelava dopolnilnega mnenja izvedenca A. A. potrebna zgolj zato, ker izvedenec v prvotnem cenilnem mnenju svojega dela ni opravil v celoti oziroma ga ni opravil tako, kot mu je bilo to naloženo (sklep z dne 17. 4. 2012), zato do stroškov izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenec ni upravičen. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi dolžnice ugodilo ter priznano nagrado izvedenca ustrezno zmanjšalo za 92,00 EUR.

7. V zvezi s stroški izvedenca po presoji višjega sodišča ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da do stroškov izvedenec ni upravičen, ker jih ni priglasil skladno s Pravilnikom. Le stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo cenitve, se samostojno obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške (prvi odstavek 45. člena Pravilnika). Ostali materialni stroški pa se s strani sodišča ocenijo ob upoštevanju vseh okoliščin primera v pavšalni višini do največ 15% od odmerjene nagrade (tretji odstavek 45. člena Pravilnika). Izvedenec je te materialne stroške priglasil v najvišjem odstotku (s čimer je svojemu trditvenemu bremenu po presoji višjega sodišča zadostil, saj je dejanski nastanek stroškov glede na podatke spisa mogoče oceniti), sodišče prve stopnje pa je ob pravilni razlagi, da tako določena višina predstavlja le zgornjo mejo materialnih stroškov, glede na dejansko stanje konkretnega primera, priglašeno višino stroškov ustrezno znižalo na 8% nagrade, pri tem pa pojasnilo tudi, kaj ti stroški v konkretnem primeru zajemajo. Višje sodišče tako višino glede na okoliščine primera sprejema kot primerno, saj je imel izvedenec stroške s tiskanjem mnenja, barvnimi posnetki in poštnino, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje. Kljub temu pa je glede na to, da je višje sodišče prišlo do zaključka, da izvedencu ne gre nagrada v višini 138,00 EUR, kot je napačno presodilo sodišče prve stopnje, pač pa zgolj v višini 46,00 EUR, posledično tudi znesek materialnih stroškov sorazmerno nižji, in sicer znaša 3,68 EUR.

8. Skupni znesek nagrade in nadomestila za stroške tako znaša 59,94 EUR. Višje sodišče je zato pritožbi upnika delno ugodilo in 1. točko izreka sklepa z dne 21. 2. 2014 na red. št. 162 spisa spremenilo tako, da je odmerjeno nagrado in nadomestilo za stroške znižalo za 99,36 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V preostalem delu je višje sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V 6. točko izreka sklepa, ki je dolžnica niti ne izpodbija obrazloženo, višje sodišče ni posegalo, saj kljub delnemu končnemu uspehu dolžnice, ni mogoče šteti, da ji je te stroške povzročil upnik (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Glede sklepa na red. št. 163 spisa

10. Iz izpodbijanega sklepa na red. št. 163 izhaja, da je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu C. C., za kmetijsko stroko, ki je že pokojninsko in invalidsko zavarovan, za izvedensko delo odmerilo nagrado 276,00 EUR in povrnitev stroškov 16,50 EUR (1. točka izreka), od odmerjenega bruto zneska kot osnove obračunalo 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vrednosti 25,89 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v višini 1,55 EUR, kar plača izplačevalec dohodka (sodišče) (2. točka izreka), da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (3. točka izreka), da sta obračun in nakazilo vrednosti na ustrezne račune naložena finančno računovodski službi iz sredstev predujma, ki ga je založil upnik (4. točka izreka), da se na osebni račun sodnega izvedenca banke D., d.d., št. 001 nakaže ustrezna neto vrednost osebnega prejemka (bruto priznana vrednost iz 1. točke je zmanjšana za akontacijo dohodnine in za 6,36% prispevek za zdravstveno zavarovanje) (5. točka izreka), da se davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine), 6,36% prispevek za zdravstveno zavarovanje, 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen nakažejo na ustrezne račune države (6. točka izreka), da se plačilo izvede v 20 do 45 dneh po pravnomočnosti sklepa (7. točka izreka), ter da dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (8. točka izreka).

11. Dolžnica v pritožbi zoper navedeni sklep po svoji pooblaščenki zatrjuje, da ni jasno, katero dokumentacijo naj bi izvedenec dejansko moral zbrati in proučiti, saj so literatura in viri, ki se navajajo v cenilnem mnenju z dne 23. 7. 2012 neupoštevni, saj gre za standardno literaturo, ki jo vsak izvedenec upošteval pri svoji cenitvi, zato je nagrada zajeta že v nagradi za izdelavo pisnega izvida in mnenja oziroma cenitve po 51. členu Pravilnika. Dolžnica opozarja tudi, da izračun materialnih stroškov ni pravilen. Izvedenec materialnih stroškov ni priglasil v skladu s 45. členom Pravilnika, po katerem se višina stroškov obračuna po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, ravno tako ni predložil vsaj ene ponudbe. Kateri naj bi bili ostali materialni stroški, izvedenec v zahtevku za odmero nagrade in povrnitev stroškov ne specificira, trditveno breme glede utemeljenosti pa je na njem. Ker je zmotno izračunalo nagrado in višino materialnih stroškov, je napačen tudi obračun prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen. Dolžnica predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ter naložitev stroškov pritožbenega postopka v plačilo upniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

14. Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika izvedencu za zbiranje in proučevanje manj obsežne dodatne dokumentacije (do 100 strani) pripada nagrada v višini 46,00 EUR. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podrobno pojasnilo, kaj je sestavljalo dodatno dokumentacijo, ki jo je izvedenec v obravnavanem primeru pridobil in preštudiral, čemur pa dolžnica v pritožbi niti ne nasprotuje. Njene pritožbene navedbe, da je izvedenec priglasil navedeno nagrado po postavki za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije zgolj za študij literature, ki je sestavni del vsakega izvedeniškega mnenja, se zato izkažejo za neutemeljene in jim ni mogoče slediti.

15. Neutemeljeno pritožba napada tudi odmerjene stroške, ki jih izvedencu priznalo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da si je izvedenec pridobil manj obsežno dokumentacijo in napravil par posnetkov, ter mu je zato priznalo stroške zgolj v višini 5% od odmerjene nagrade in ne v maksimalnem znesku 15%, kot jih je priglasil izvedenec. Višje sodišče taki odmeri stroškov pritrjuje, pritožbene navedbe o tem, da bi moral izvedenec materialne stroške podrobno specificirati, pa zavrača kot neutemeljene, saj je izvedenec s priglasitvijo stroškov v pavšalnem znesku (odstotku nagrade) trditvenemu bremenu zadostil. V tem delu se višje sodišče sklicuje tudi na svoje razloge v 7. točko obrazložitve tega sklepa.

16. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo takó nagrado kot priglašene stroške izvedenca, je pravilen tudi obračun prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (2. točka izreka).

17. V 8. točko izreka sklepa, ki je dolžnica niti ne izpodbija obrazloženo, višje sodišče ni posegalo, saj kljub delnemu končnemu uspehu dolžnice, ni mogoče šteti, da ji je te stroške povzročil upnik (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

18. Pritožba dolžnice ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 2. 2014 na red. št. 163 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbenih stroškov

19. Kljub delnemu končnemu uspehu dolžnice, ni mogoče šteti, da ji je te stroške povzročil upnik, zato je višje sodišče sklenilo, da jih krije dolžnica sama (šesti odstavek 38. člena ZIZ).