Jedro

ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena za dokazovanje prenosa terjatev dokaznih sredstev ne določa. Tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšnimi dokaznimi sredstvi ugotavlja sodišče sporna pravno relevantna dejstva. Kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je sporno dejstvo mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (primerjaj prvi odstavek 212. člena ZPP).

ZFPPIPP nadalje v tretjem odstavku 57. člena tudi ne določa pravila o dokaznem standardu. Ker tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda se ugotavljajo pravno relevantna dejstva, se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov.

Upoštevajoč navedena pravila dokazovanja je ob konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve dvom stečajnega upravitelja v to, da so bili obravnavani prenosi terjatev dejansko in veljavno izvedeni, razumen. Ali zgolj predložena potrdila prejšnjih upnikov, v katerih so izjavili, da so terjatve prenesene na novega upnika (pritožnika), zadoščajo za stopnjo prepričanja, je namreč odvisno od ugovorov, s katerimi se izpodbija njihova dokazna vrednost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo upnika za oblikovanje upniškega odbora.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje izda navodilo, da objavi poziv po tretjem odstavku 82. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V stečajnem postopku lahko zahtevo za oblikovanje upniškega odbora vložijo, če je zahteva vložena po objavi sklepa o preizkusu terjatev, upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic (2. točka prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP). Sodišče mora v 15 dneh po prejemu takšne zahteve objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva: 1. glasujejo o oblikovanju upniškega odbora in 2. dajo predloge izvolitev za člane upniškega odbora po prvem do tretjem odstavku 83. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 82. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnik je v zahtevi za oblikovanje upniškega odbora navedel, da znaša skupni znesek njegovih priznanih ali verjetno izkazanih terjatev najmanj 10.387.945,18 EUR, kar po njegovi oceni znaša najmanj 1/10 glasovalnih pravic. Naveden znesek terjatev predstavlja del terjatev, ki so v Posodobljenem seznamu preizkušenih terjatev St ... z dne 9. 7. 2019 vpisane pod zaporedno številko 1 v korist upnika A. d. o. o., pod zaporedno številko 13 v korist upnika B. d. o. o., pod zaporedno številko 23 v korist upnika Banka d. d. in pod zaporedno številko 34 v korist upnika C. d. o. o. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo navedeno zahtevo za oblikovanje upniškega odbora po 2. točki prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP, ker je štelo, da pritožnik ni izkazal zatrjevanega prenosa terjatev, zaradi česar ni upravičen predlagatelj, to je imetnik terjatev, ki bi predstavljale 1/10 glasovalnih pravic.

6. Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). Ob tem ZFPPIPP pravil o dokazovanju prenosa terjatve ne določa, kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

7. V obravnavani zadevi je novi upnik (pritožnik) stečajnemu upravitelju dokazoval prenos terjatev s predložitvijo izjav prejšnjih upnikov, in sicer s predložitvijo potrdila o odstopu terjatev družbe A. d. o. o. z dne 13. 1. 2023, potrdila o odstopu terjatev družbe B. d. o. o. z dne 13. 1. 2023, potrdila o odstopu terjatev družbe C. d. o. o. z dne 13. 1. 2023 in obvestila o spremembi upnika D. d. d. z dne 16. 1. 2023. 8. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da so v obravnavani zadevi ob smiselni uporabi prvega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP prenosi terjatev priznano dejstvo; priznavajo jih namreč tako prejšnji upniki kot novi upnik (pritožnik). Po ZPP je priznanje dejstev sodišču namenjena izjava, ki jo stranka poda med pravdo in pred sodiščem, in s katero potrjuje, da je resnična nasprotnikova trditev o pravno pomembnem dejstvu, ki je podlaga njegovega zahtevka ali ugovora.1 Prejšnjih upnikov v razmerju do novega upnika v stečajnem postopku ni mogoče šteti za nasprotno stranko, njihova potrdila o odstopu terjatev pa tudi niso bila podana pred sodiščem med postopkom. Že zato smiselna uporaba določbe ZPP o priznanih dejstvih ne pride v poštev. Poleg tega pa tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP prejšnjemu in novemu upniku nalaga, da eden od njiju prenos dokaže stečajnemu upravitelju. In v obravnavani zadevi je stečajni upravitelj tisti, ki je zatrjevane prenose terjatev izrecno prerekal in trdil, da niso dokazani.

9. ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena za dokazovanje prenosa terjatev dokaznih sredstev ne določa. Tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšnimi dokaznimi sredstvi ugotavlja sodišče sporna pravno relevantna dejstva. Kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je sporno dejstvo mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (primerjaj prvi odstavek 212. člena ZPP), med katere ZPP izrecno uvršča tudi listine. Ob tem višje sodišče pritrjuje pritožniku, da ZPP dokazovanja ne omejuje na predložitev zgolj določene vrste listin. Predmet dokazne ocene je pristnost predložene listine in resničnost njene vsebine. In ker za dokazovanje odstopa terjatev ni določeno drugače, predstavljajo v obravnavani zadevi predložena potrdila o odstopu terjatev družbe A. d. o. o., B. d. o. o. in C. d. o. o., vsa z dne 13. 1. 2023, in obvestilo o spremembi upnika D. d. d. z dne 16. 1. 2023 brez dvoma dokazne listine o prenosu terjatev, ki so predmet dokazne ocene.

10. ZFPPIPP nadalje v tretjem odstavku 57. člena tudi ne določa pravila o dokaznem standardu. Ker tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda se ugotavljajo pravno relevantna dejstva, se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Za obstoj relevantnih dejstev torej velja dokazni standard prepričanja, to je, da zoper sklepanje ni podan razumen dvom. Sklepanje z nižjim dokaznim standardom verjetnosti je dopustno v primerih, ko to zahteva materialnopravna narava zahteve oziroma ugovora ali kadar to določa zakon. ZFPPIPP nižjega dokaznega standarda za dokazovanje prenosa terjatev ne določa. Ker gre pri dokazovanju prenosa terjatev za presojo, kdo je imetnik terjatev, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na dokazni standard verjetnosti, ki ga ZFPPIPP sicer res določa za dokazovanje obstoja terjatev. Ne gre namreč za ponoven preizkus obstoja prenesenih terjatev, ampak je predmet dokazne ocene, kdo je prevzemnik terjatev oziroma kdo je pridobil status novega upnika v stečajnemu postopku. Slednje samo po sebi ne predstavlja položaja, v katerem bi obstajali upravičeni razlogi za olajšanje dokaznega bremena tistega upnika, ki stečajnemu upravitelju dokazuje prenos terjatev. Tega tudi ne opravičuje pomen procesnih in materialnih posledic, ki jih ima v stečajnem postopku dokaz o prenosu pravočasno prijavljene terjatve. Novi upnik namreč pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, procesna legitimacija prejšnjega upnika pa preneha (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). Poleg pravice opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku pa novi upnik pridobi tudi materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo terjatev.

11. Upoštevajoč navedena pravila dokazovanja je ob konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve dvom stečajnega upravitelja v to, da so bili obravnavani prenosi terjatev dejansko in veljavno izvedeni, razumen. Ali zgolj predložena potrdila prejšnjih upnikov, v katerih so izjavili, da so terjatve prenesene na novega upnika (pritožnika), zadoščajo za stopnjo prepričanja, je namreč odvisno od ugovorov, s katerimi se izpodbija njihova dokazna vrednost. In v obravnavani zadevi je stečajni upravitelj glede same vsebine navedenih prenosov in njihove izvedbe, tako s časovnega vidika kot z vidika sodelujočih oseb, izpostavil več konkretnih okoliščin, ki vzbujajo dvom v resničnost vsebine predloženih potrdil in lahko kažejo na zlorabo pravic; med drugim, da so se vsa predložena potrdila o prenosih več milijonskih zneskov izdajala v naglici, in sicer v petek 13. 1. 2023 in ponedeljek 16. 1. 2023, tri od štirih potrdil je podpisal E. E. (povezana oseba), vsa potrdila so bila izdana tik pred vložitvijo zahteve za oblikovanje upniškega odbora z dne 16. 1. 2023, prenosi so bili izvedeni zgolj za del terjatev, ki je ravno tolikšen, da se je dosegla večina, potrebna za vložitev zahteve za oblikovanje upniškega odbora, ob tem pa iz predloženih potrdil izhaja, da so se prenosi izvajali v različnih časovnih obdobjih, o čemer stečajni upravitelj predhodno ni bil obveščen, čeprav naj bi se nekateri od njih izvedli že leta 2018, eden pa tik pred vložitvijo zahteve za oblikovanje upniškega odbora, prenosi so se vršili med povezanimi pravnimi osebami (družbami, ki imajo položaj povezanih oseb po 527. členu ZGD-1), nekatera potrdila pa vsebujejo tudi nejasne oziroma nasprotujoče si podatke. Vse navedene okoliščine zato po presoji višjega sodišča predstavljajo zadosten in s tem upravičen razlog, da je stečajni upravitelj novega upnika (pritožnika) 15. 3. 2023 pozval na predložitev dodatnih listin v zvezi z zatrjevanimi prenosi terjatev. Pritožnik se na takšen poziv stečajnega upravitelja ni odzval, ampak je vztrajal, da je prenos dokazan že s predloženimi potrdili. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu za takšno postopanje pritožnika ni našlo opravičljivega razloga, zato ga je ob okoliščinah, ki jih je v zvezi z zatrjevanimi prenosi terjatev izpostavil stečajni upravitelj, prepoznalo kot razlog, da so zatrjevani prenosi fiktivni, predložena potrdila pa izdana za namen izkazovanja zakonsko določene 1/10 glasovalnih pravic za pridobitev upravičenja vložiti zahtevo za oblikovanje upniškega odbora. Upoštevajoč vse predhodno navedene okoliščine obravnavane zadeve je po presoji višjega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da pritožnik zgolj s predložitvijo potrdil prejšnjih upnikov ni dokazal, da je imetnik prenesenih terjatev. Posledično sta pravilna tudi zaključek, da zato ni upravičen vlagatelj, in odločitev, da se zavrže njegova zahteva za oblikovanje upniškega odbora.

12. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker niso podani ne izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 dr. Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba 2010, str. 360.