Jedro

Prvostopenjsko sodišče je del njunega sporazuma samovoljno spremenilo, v preostalem delu pa nepravilno sledilo predlagateljici. Tak sklep je zato v pobijanem delu brez podlage. Če bi sodišče prve stopnje presodilo, da sporazum v tem delu ni v skladu s koristjo hčerke, bi lahko predlog le zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 5. odst. izreka (glede sporazuma o stikih) r a z v e l j a v i in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je izdalo sklep o sporazumu predlagateljev (staršev) o varstvu in vzgoji mladoletne hčerke, o njenem preživljanju ter o stikih in sicer, da se ml. hčerka zaupa v varstvo in vzgojo materi, da je oče dolžan plačevati za otrokovo preživljanje mesečno preživnino v znesku 70.000,00 SIT od 28.3.2006 dalje, da je preživninsko obveznost glede zneskov, zapadlih od dneva vložitve predloga 18.1.2006 do izdaje sklepa 28.3.2006 v višini 140.000,00 SIT dolžan plačati v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje, v bodoče pa je dolžan preživninsko obveznost izpolnjevati do vsakega desetega v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka do plačila, da potekajo stiki med očetom in hčerko en dan v tednu v prisotnosti matere po predhodnem dogovoru z materjo tako, da mati pripelje otroka v P. v stanovanje očeta in ga istega dne tudi odpelje nazaj na svoj dom, da se bosta v primeru izostanka enega od staršev ali bolezni otroka predlagatelja dan prej o tem obvestila, v tem primeru bodo stiki potekali naprej po razporedu ter da predlagateljica nosi stroške sodne takse za sklep.

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu pritožuje otrokov oče predlagatelj A. M. in ga iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija le v delu, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo o sporazumu glede stikov (5. odst. izreka). Navaja, da sklep ni oprl izreka o stikih na 3. odst. sporazuma. Napadeni izrek je ta del dogovora predlagateljev spremenil. Na obravnavi je bila zaslišana predlagateljica, ki je glede stikov predlagala tako, kot v predlogu, in sicer v njeni prisotnosti ne da bi to posebej obrazložila. Predlagatelj res ni bil na obravnavi, zaupal je svojemu odvetniku P. J., ki na obravnavo ni hotel priti češ, da ni odvetnik. Res gre za njuno notranje razmerje vendar to še ne pomeni, da bi lahko sodišče dogovor o stikih spremenilo, predlagateljico bi moralo dodatno zaslišati in obravnavo preložiti, da se o tem izjasni predlagatelj. Sklep je preuranjen in sploh ne bi smel bit izdan v nepravdnem postopku saj se predlagatelj o spremenjenih stikih ne strinja, to ni v korist otroka. Iz dogovora pri centru za socialno delo z dne 7.3.2006 izhaja, da je predlagatelj podal predlog, da se uredijo vsa vprašanja glede vzgoje varstva in preživljanja in da je bil vir njunih medsebojnih zatikanj s stiki - oblika in vsebina ter da je ml. hči navezana na predlagatelja. Iz izjave z dne 27.6.2006 (pravilno 27.6.2005) predlagatelja pa izhaja, da ni plačeval preživnine iz razloga, ker mu predlagateljica ni omogočila stikov, kljub doseženemu dogovoru na centru in predlagal dokaz z zaslišanjem dveh uslužbencev centra. Sicer pa iz izjave obeh staršev, podane na zapisnik CSD S. z dne 15.6.2005 izhaja, da bo na stikih deklica sama z očetom. Predlagateljica dejansko krši 2. odst. 106. člena ZZZDR, to pa ni v interesu ml. otroka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napaden del sklepa razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Pritožba je utemeljena.

Res je, kar pravi predlagatelj, prvostopenjsko sodišče v sklep ni povzelo takega sporazuma predlagateljev o stikih, kot sta ga sklenila in kot sta ga predložila prvostopenjskemu sodišču skupaj s predlogom z dne 18.1.2006. Predlagatelja sta se namreč dogovorila, da bo oče izvrševal stike z otrokom enkrat tedensko po predhodnem dogovoru z materjo in sicer tako, da bo otroka en dan v tednu po dogovoru z materjo prevzel pri njej in ga istega dne tudi vrnil na njen dom, prvostopenjsko sodišče pa je v pobijanem 5. odst. izreka odločilo, da stiki med očetom in ml. hčerko potekajo en dan v tednu v prisotnosti matere, po predhodnem dogovoru z materjo tako, da mati pripelje otroka v P. v stanovanje očeta in ga istega dne tudi odpelje nazaj na svoj dom. Takega dogovora pa starša res nista sklenila. Predlagateljica (mati) je na naroku, ki se je odvijal v odsotnosti predlagatelja (očeta) predlagala, da se stiki opravijo v njeni prisotnosti, predlagala je torej nekaj drugega, kot sta se stranki dogovorili v sporazumu. Prvostopenjsko sodišče je del njunega sporazuma samovoljno spremenilo (o tem kdo pride po otroka oz. kdo ga pripelje) v preostalem delu pa nepravilno sledilo predlagateljici. Tak sklep je zato v pobijanem delu brez podlage. Če bi sodišče prve stopnje presodilo, da sporazum v tem delu ni v skladu s koristjo hčerke, bi lahko predlog le zavrnilo (2. odst. 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Da bi bil sporazum v nasprotju s koristjo otroka pa iz razlogov sklepa niti ne izhaja. Pritožbeno sodišče je moralo zato pritožbi ugoditi, sklep v pobijanem delu razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče ugotovi, ali predlagatelja še vedno vztrajata pri takem predlogu kot sta ga podala dne 18.1.2006 na podlagi sporazuma o tem, kako naj se izvršujejo stiki med očetom in hčerko. Stranki lahko sporazum o tem spremenita le skupaj, če bosta vztrajala pri takem predlogu in sporazuma kot sta ga podala, bo moralo sodišče presoditi le, ali je tak sporazum v skladu s koristjo njune hčerke. Če ni, ga bo zavrnilo, sicer pa bo njun sporazum povzelo v izrek sklepa.