Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročevalec mora poskusiti vročitev tistemu delavcu, ki je pooblaščen za sprejem. Če tega delavca ni, se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru, pri čemer ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, niti ni potrebno, da bi bil v delovnem razmerju, lahko ima le pogodbo o delu. Tudi kadar je pravna oseba katerega izmed svojih delavcev določila za svojega pooblaščenca, se pisanje vseeno opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v poslovnem prostoru, razen če vročevalec najde prav pooblaščenca in mu pisanje vroči neposredno. Prav tako 133. člen ZPP ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo treba vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje.
Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in upošteva ugovor, ki ga dopolnjuje z dokazilom o plačilu sodne takse v višini 4,00 EUR. Plačilni nalog z dne 21. 6. 2010 mu ni bil nikoli vročen, zanj je izvedel šele po prejemu izpodbijanega sklepa, z njim pa se je seznanil šele 24. 8. 2010 po vpogledu v sodni spis. Pooblaščenca za sprejemanje vseh poštnih pošiljk sta od 28. 11. 2006 B. Z. in J. N., oba zaposlena pri dolžniku. Podpis na povratnici v spisu, ki je datiran dne 28. 6. 2010, se ne ujema z nobenim od podpisov, deponiranih na pošti 1117 Ljubljana – Dravlje, dolžnik pa naloga nikoli ni prejel. Zaposlena B. Z. in J. N. predmetne povratnice nista podpisala, še več, dolžnik sploh ne ve, čigav naj bi bil podpis na povratnici. Predlaga, da sodišče pogleda tudi ostale povratnice v spisu, podpisane s strani dolžnika, podpisi na njih se zagotovo ujemajo z deponiranimi podpisi. Ne vidi razloga, zakaj ne bi plačal sodne takse. Vročitev plačilnega naloga z dne 21. 6. 2010 je bila očitno nepravilna. Prilaga dokaze. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je bila vročena upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje svojimi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Dolžnik sicer navaja, da mu plačilni nalog z dne 21. 6. 2010 ni bil nikoli vročen, vendar s svojimi nadaljnjimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti vročitve, kot izhaja iz vročilnice, pripete k redni št. 4 spisa (ki je javna listina, s katero je vročitev, do dokaza nasprotnega, dokazana; sedmi odstavek 149. člena in prvega odstavka 224. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Zgolj dejstvo, da obravnavane vročilnice ni podpisal nobeden od dveh zaposlenih pri dolžniku, ki sta pooblaščena za sprejem pisanj, kot zatrjuje dolžnik v pritožbi, namreč še ne pomeni nepravilne vročitve, zato dolžnikove pritožbene navedbe v tej smeri niso pravno odločilne.
7. ZPP v 133. členu določa, kako se vroča državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom, in sicer sta predvidena dva načina: 1. izročitev pisanja osebi, ki je pri tovrstnem naslovniku pooblaščena za sprejem (to je oseba na določenem delovnem mestu, po interni organiziranosti zadolžena za sprejemanje sodnih pisanj), ali 2. izročitev delavcu, ki ga vročevalec najde v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu naslovnika (prvi odstavek citiranega člena).
8. Vročevalec mora poskusiti vročitev tistemu delavcu, ki je pooblaščen za sprejem. Če tega delavca ni, se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru, pri čemer ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, niti ni potrebno, da bi bil v delovnem razmerju, lahko ima le pogodbo o delu. Tudi kadar je pravna oseba katerega izmed svojih delavcev določila za svojega pooblaščenca, se pisanje vseeno opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v poslovnem prostoru (drugi odstavek 133. člena ZPP), razen če vročevalec najde prav pooblaščenca in mu pisanje vroči neposredno. Prav tako 133. člen ZPP ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo treba vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje.
9. Iz navedenega izhaja, da tudi če bi se izkazalo, da vročilnice v konkretnem primeru dejansko ni podpisal nobeden od pooblaščencev za sprejem pisanj pri dolžniku, to še ne pomeni, da je bila vročitev plačilnega naloga z dne 21. 6. 2010 nepravilna. Prav tako dolžnik ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da sploh ne ve, čigav naj bi bil podpis na vročilnici, saj dolžnik ne zatrjuje, da podpis ni od kakšne druge osebe, kateri vročevalec, glede na zgoraj citirano zakonsko določilo, lahko sodno pisanje veljavno vroči. Pisanje je vročeno pravni osebi z dnem izročitve pooblaščenemu delavcu za sprejem oziroma drugemu delavcu; dan, ko pisanje pride v roke delavca, v čigar delavno področje pisanje sodi, je navzven brez pomena. Opustitev pravočasnega pretoka informacije o sprejemu sodne pošiljke ali sprejem te v nasprotju z notranjo razdelitvijo pooblastil je stvar notranje organizacije poslovanja pravne osebe. Posledice pomanjkljivosti te organiziranosti trpi le stranka sama.
10. Ker je torej v konkretnem primeru treba šteti, da je bila vročitev plačilnega naloga z dne 21. 6. 2010 pravilna, dolžnik pa preostanka dolžne sodne takse za ugovor ni plačal pravočasno, je izpodbijana odločitev, da se dolžnikov ugovor šteje za umaknjen povsem pravilna (61.a člen ZIZ v zvezi s 34. členom Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008 – ZST-1).
11- Pritožba torej ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).