7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška pisarna B. & B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 129/2005 z dne 10. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo pritožnika zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Štelo je, da revizija ni dovoljena, ker iz pooblastila odvetniku ni razvidno, da je dano posebej za vložitev revizije. V skladu z drugim odstavkom 95. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) mora odvetnik za vložitev revizije predložiti novo pooblastilo. To ne pomeni samo, da mora izvirati iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije. V njem mora biti navedeno tudi, da je dano za revizijo oziroma za vložitev izrednega pravnega sredstva.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Izpodbijanemu sklepu očita arbitrarnost. Vrhovno sodišče naj bi ga obravnavalo drugače kot druge revidente. Predložitev posebnega pooblastila za revizijo naj bi zahtevalo le v delovnih in socialnih sporih. Sklicuje se tudi na dve konkretni zadevi (VIII Ips 282/2001 in II Ips 340/2004), v katerih naj Vrhovno sodišče od revidentov ne bi zahtevalo predložitve posebnega pooblastila. Meni tudi, da bi ga Vrhovno sodišče moralo pozvati na predložitev posebnega pooblastila, kot je to storilo v drugih zadevah. Razlagi Vrhovnega sodišča očita, da je v nasprotju z določbo 86. člena ZPP. S tem, ko Vrhovno sodišče ni meritorno odločalo o zadevi, naj bi mu bila kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni.

4.Navedbe pritožnika, da je Vrhovno sodišče v njegovem primeru ravnalo drugače kot v drugih primerih, bi bilo mogoče razumeti kot očitek o neutemeljenem odstopu od enotne sodne prakse, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Vendar pa pritožnik utemeljenosti teh svojih navedb ni izkazal. Zgolj z navedbami, da Vrhovno sodišče predložitev posebnega pooblastila za revizijo zahteva le v delovnih in socialnih sporih, ni izkazal obstoja drugačne enotne sodne prakse. Prav tako tega ni storil s sklicevanjem na dve domnevno drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča. Glede očitka, da ga Vrhovno sodišče ni pozvalo na predložitev ustreznega pooblastila, pa mu je treba pojasniti, da je to storilo že sodišče prve stopnje. Glede na navedeno mu tudi ni mogla biti kršena pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave).

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan