Jedro

Neplačilo sodne takse v postavljenem roku in kljub opozorilu sodišča na posledice, povzroči ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks domnevo umika pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo pritožbo tožene stranke, vloženo 23. 3. 2006 zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1111/2015 z dne 22. 1. 2016, za umaknjeno. Tako je odločilo na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP1 po ugotovitvi, da tožena stranka ni plačala sodne takse po plačilnem nalogu z dne 29. 3. 2016 oziroma sklepu z dne 2. 12. 2016 o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev v pritožbenem postopku.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP, a jih vsebinsko ne obrazloži. Navaja, da jo je sodišče s sklepom delno oprostilo plačila sodne takse. Meni, da je bila upravičena do plačila sodne takse v celoti. Predlaga razveljavitev sklepa in popolno oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbene navedbe o delni oprostitvi plačila sodne takse za pritožbeni postopek nimajo podlage v podatkih spisa. S sklepom z dne 15. 12. 2015 (na red. št. 16) je bila tožena stranka delno oproščena plačila taks za ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ne pa za plačilo taks v celotnem postopku. V pritožbenem postopku zoper sodbo oziroma končno odločbo je ponovno zaprosila za taksno oprostitev. Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo, vložen 29. 4. 2016, je bil pravnomočno zavrnjen (sklep sodišča z dne 1. 12. 2016 na red. št. 38 spisa v zvezi s sklepom VSL II Cp 82/2017 z dne 16. 1. 2017 na red. št. 20 spisa). Na delno oprostitev taksne obveznosti za ugovorni postopek zoper izdano začasno odredbo se torej pritožnik ne more sklicevati. V pritožbenem postopku zoper sodbo pa je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za taksno oprositev.

5. Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v postavljenem roku sodne takse za pritožbo ni poravnala in da je bila na posledice neplačila (fikcija umika pritožbe) pravilno opozorjena. Ob takih dejanskih ugotovitvah je sprejeta odločitev materialnopravno pravilna.

6. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče prične z vsebinsko obravnavo pritožbe. Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (prvi in drugi odstavek 105. a člena ZPP). Neplačilo sodne takse v postavljenem roku in kljub opozorilu sodišča na posledice, ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks povzroči domnevo umika pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe sodne takse ni poravnala, s predlogom za oprostitev plačila sodne takse pa ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu ter ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. List RS, št. 26/1999 s spremembami