Jedro

Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, torej tudi glasovati in konvertirati, v kolikor niso podane ovire, določene v četrtem odstavku 190. člena oziroma četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje glasovati in opraviti konverzijo terjatev v stvarni vložek in ker je ovira za takšno postopanje vezana na osebo - imetnika terjatve oziroma njegovo razmerje do dolžnika in ne na samo terjatev, ni relevantno, če je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve.

Pritožnik zgolj s ponavljanjem navedb o prenosu terjatev iz povezanih oseb tik pred koncem glasovanja o prisilni poravnavi neutemeljeno vztraja pri stališču o obidu zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Že iz razloga, ker se je sodišče prve stopnje do navedenih dveh okoliščin že obrazloženo in pravilno opredelilo. Nadalje pa tudi zato, ker sodišče prve stopnje ugovora, da so bile terjatve z dolžnikom povezanih oseb prenesene na zgolj navidez nepovezane osebe z namenom, da bi slednje v skladu z željami in interesi dolžnika in z njim povezanih oseb vplivale na izid postopka prisilne poravnave, ni presojalo zgolj z vidika navedenih dveh okoliščin, ampak je opravilo celostno presojo tako s časovnega, kot personalnega in vsebinskega vidika izvedenih prenosov in na tej podlagi sprejelo prepričljiv zaključek, da podani očitki o zlorabi upniških pravic s strani povezanih oseb niso dokazani.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 6. 7. 2023 (p. d. 1314) potrdilo prisilno poravnavo za navadne terjatve upnikov z naslednjo vsebino: delež plačila terjatev upnikov: 15 %, rok za plačilo terjatev upnikov: 31. 12. 2025, terjatve upnikov se v obdobju od 3. 11. 2021 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0,00 %. O navadnih terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, z dne 11. 11. 2022 (p. d. 1166), ki je sestavni del izreka sklepa, in objavljen hkrati z njim. Odločilo je, da mora dolžnik navedene navadne terjatve plačati upnikom v predhodno navedenih deležih, rokih in z obrestmi. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo tudi prisilno poravnavo za zavarovane terjatve upnikov z naslednjo vsebino: odloži se zapadlost plačila zavarovanih terjatev do konca zadnjega dne v letu 2022 (tj. 31. 12. 2022), po tem pa se dolžnik zaveže plačati: 15 % glavnice najkasneje do 31. 12. 2023; 15 % glavnice najkasneje do 31. 12. 2024; 15 % glavnice najkasneje do 31. 12. 2025; 15 % glavnice najkasneje do 31. 12. 2026; in 40 % glavnice najkasneje do 31. 12. 2027. Odločilo je, da se terjatve upnikov v obdobju od 3. 11. 2021 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po fiksni obrestni meri 3,00 % letno. Obresti se prvič plačajo najkasneje zadnjega dne koledarskega leta 2022, tj. 31. 12. 2022 (za dva meseca leta 2021, konkretneje od datuma sklepa o začetku prisilne poravnave in za leto 2022), nato pa za vsako tekoče leto najkasneje do 31. 12. tekočega leta. O zavarovanih terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu zavarovanih terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 9. 11. 2022 (p. d. 1164), ki je sestavni del izreka sklepa in objavljen hkrati z njim. Odločilo je, da mora dolžnik navedene zavarovane terjatve plačati upnikom v predhodno navedenih deležih, rokih in z obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep je upnik A., d. o. o. vložil pritožbo (p. d. 1325) iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Stečajni upravitelj se v odgovoru na pritožbo (p. d. 1330) zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo (p. d. 1332) zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da je potrditev prisilne poravnave oprlo na Poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic z dne 3. 7. 2023, v katerem sta upnika B., d. d. in C., d. o. o. navedena kot upravičenca do glasovanja in konverzije terjatev v stvarne vložke. Pritožnik vztraja, da navedenih upniških pravic nimata, ker sta terjatve pridobila z obidom zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP.

7. ZFPPIPP v več določbah omejuje upravičenja iz terjatev z dolžnikom povezanih oseb z namenom, da zaščiti interese z dolžnikom nepovezanih upnikov in prepreči zlorabo postopkov zaradi insolventnosti s strani dolžnikov in z njim povezanih oseb na način, ki bi negativno vplival na poplačilo oziroma interese upnikov ter bi bil neskladen z namenom posameznih postopkov zaradi insolventnosti. Tako v skladu s četrtim odstavkom 190. člena ZFPPIPP kot stvarni vložek ni dovoljeno prenesti terjatve upnika, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1, razen če ima položaj nadrejene družbe, ali položaj ožje povezane osebe. Četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP pa od glasovanja o prisilni poravnavi izključuje tiste upnike, ki imajo položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Namen teh določb je preprečiti zlorabo upniških pravic in vplivanje na izid postopka prisilne poravnave, s čemer bi se ravnalo v nasprotju z načelom absolutne prednosti (136. člen ZFPPIPP), kar je eden od namenov postopka prisilne poravnave.

8. V obravnavanem primeru ni sporno, da so z dolžnikom povezane družbe D., a. s., D. GmbH in F., d. o. o. med postopkom prisilne poravnave svoje terjatve odstopile B., d. d. in C., d. o. o., kasneje pa je bila sklenjena še pogodba o prenosu 100% poslovnega deleža v C., d. o. o. na B., d. d. Prevzemnik s prevzemom terjatve pridobi vsa upravičenja, ki izvirajo iz te terjatve. Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, torej tudi glasovati in konvertirati, v kolikor niso podane ovire, določene v četrtem odstavku 190. člena oziroma četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje glasovati in opraviti konverzijo terjatev v stvarni vložek in ker je ovira za takšno postopanje vezana na osebo – imetnika terjatve – oziroma njegovo razmerje do dolžnika in ne na samo terjatev, ni relevantno, če je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve. Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je višje sodišče že v predhodni odločbi Cst 29/2023 in Cst 30/2023 z dne 21. 2. 2023 zavzelo stališče, da je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te.1 Zato pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se omejitve procesnih upravičenj iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP s prenosom terjatev ne prenašajo in posledično presoji, da je v obravnavani zadevi pravno relevantno vprašanje, ali imata nova upnika, prevzemnika terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe, sicer zanju ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Posledično pritrjuje tudi razlogom sodišča prve stopnje za zaključek, da upnika, prevzemnika terjatev, B., d. d. in C., d. o. o., v razmerju do insolventnega dolžnika nimata položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zato zanju ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP.

9. Upoštevajoč navedeno materialnopravno izhodišče pritožnik zgolj s ponavljanjem navedb prenosu terjatev iz povezanih oseb tik pred koncem glasovanja o prisilni poravnavi neutemeljeno vztraja pri stališču o obidu zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Že iz razloga, ker se je sodišče prve stopnje do navedenih dveh okoliščin že obrazloženo in pravilno opredelilo. Nadalje pa tudi zato, ker sodišče prve stopnje ugovora, da so bile terjatve z dolžnikom povezanih oseb prenesene na zgolj navidez nepovezane osebe z namenom, da bi slednje v skladu z željami in interesi dolžnika in z njim povezanih oseb vplivale na izid postopka prisilne poravnave, ni presojalo zgolj z vidika navedenih dveh okoliščin, ampak je opravilo celostno presojo tako s časovnega, kot personalnega in vsebinskega vidika izvedenih prenosov in na tej podlagi sprejelo prepričljiv zaključek, da podani očitki o zlorabi upniških pravic s strani povezanih oseb niso dokazani. Ker so bile v obravnavani zadevi predmet presoje omejitve procesnih upravičenj iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, ki so vezane na osebo imetnika terjatve, pritožnik tudi ne more biti uspešen s sklicevanjem na pravne posledice prvega odstavka 498. člena ZGD-1 in stališče v zadevi Cst 571/2016. V navedeni zadevi je namreč sodišče omejitev procesnih upravičenj v postopku prisilne poravnave vezalo na naravo terjatve same, in sicer konkretno na terjatev, ki ima pravno naravo posojila iz prvega dostavka 498. člena ZGD-1. Navedeno zakonsko določilo namreč predpisuje omejitev družbenikove terjatve, ki ima pravno naravo posojila, ki ga družbi da družbenik v času, ko je družba v kritičnem gospodarskem položaju, in nastopi v času, ko je družba v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Zgolj za posojilo s takšno pravno naravo velja posledica, da se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe. Ker v naveden zakonski okvir druga posojila, še manj pa druge vrste terjatev, ne sodijo, njegove posledice ni mogoče kar razširiti na prenose vseh terjatev z dolžnikom povezanih oseb, kot to uveljavlja pritožnik.

10. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni ustrezno opredelilo do navedb, da je šlo pri prenosu terjatev s povezanih oseb na nove upnike za navidezne posle. Obrazložitev sodišča prve stopnje namreč vsebuje obširne razloge o časovnem vidiku izvedenih prenosov terjatev, med drugim tudi glede okoliščin, ki jih pritožnik konkretno izpostavlja v pritožbi: da je bila C., d. o. o., ustanovljena štiri dni pred potekom glasovanja, že naslednji dan po njeni ustanovitvi pa dana izjava o odstopu terjatev, da so bile pogodbe sklenjene tik pred potekom roka za glasovanje, terjatve pa prenesene brez predhodnega ali hkratnega plačila kupnine (še posebej v 43. 45. in 47. do 50. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), kot tudi razloge sodišča, zakaj upoštevajoč, da ZFPPIPP ne vsebuje določb, ki bi odstop terjatev v spornem obdobju prepovedovale, časovni vidik sklepanja spornih pogodb ne vidi kot problematičen. Obrazložitev sodišča prve stopnje vsebuje tudi obširne razloge glede zatrjevanih personalnih povezav, med drugim tudi glede vloge G. G. in H. H., ki jih pritožnik v pritožbi posebej izpostavlja (še posebej v 38., 40. in 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), kot tudi razloge sodišča, zakaj njun položaj ne vzpostavlja povezanosti novih upnikov z dolžnikom v smislu določb ZFPPIPP. Ker mora pritožba vsebovati razloge, zakaj je glede na ugotovljena dejstva sprejeta odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, upnik v pritožbenem postopku ne more uspeti zgolj s ponavljanjem dejstev o časovnem vidiku in personalnih povezavah, o katerih se je sodišče v izpodbijanemu sklepu že obrazloženo opredelilo. Vloga višjega sodišča je preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 121. členom ZFPPIPP). Zato višje sodišče ni dolžno odgovarjati na pritožbene navedbe, ki v celoti predstavljajo ponavljanje dejstev, ki so bila navedena že v postopku pred sodiščem prve stopnje in jih je sodišče prve stopnje že ustrezno opredelilo kot pravno odločilne in nanje jasno ter vsebinsko prepričljivo odgovorilo. Ker je sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP upoštevalo vse izvedene dokaze in se do vseh opredelilo, ocenilo vsakega posebej in opravilo primerjavo dokazov med seboj, na podlagi ugotovljenega dokaznega postopka pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo, višje sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da ni dokazano, da je šlo pri obravnavanih prenosih za navidezne posle.

11. Višje sodišče še dodaja, da pritožnik pri utemeljevanju navideznosti poslov neutemeljeno poda tudi očitek, da nista znana datum in način obvestitve upravitelja o prenosih terjatev D., a. s. na C., d. o. o. V 32. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč izrecno naveden tako datum obvestil, kot tudi pod katero št. p. d. se v spisu ta obvestila nahajajo, pri čemer pritožnik navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje niti ne izpodbija.

12. Na bistvene kršitve postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora konkretizirano navesti, katera določba ZPP je bila kršena, pojasniti pa mora tudi glede česa in zakaj bi kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta. Konkretizirano mora pritožnik uveljaviti tudi morebitne kršitve po drugem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni postavilo sodnega izvedenca finančne stroke. Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem namreč stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), vendar mora navesti in obrazložiti, katerih dokazov ni izvedlo in zakaj ne (drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Da zavrnitve izvedbe dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca finančne stroke sodišče v izpodbijanemu sklepu ni obrazložilo, pritožnik niti ne zatrjuje. Upoštevajoč razloge, ki jih je za zavrnitev tega dokaznega predloga navedlo sodišče v izpodbijanemu sklepu, pa je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bil ta dokazni predlog zavrnjen zgolj zaradi hitrosti postopka. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je bil ta dokazni predlog potreben za presojo ugovora primernosti kupnine in neobičajnih tržnih pogojih odkupa terjatev. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč dejstva, ki so jih stranke navedle tekom postopka in za katera je sodišče presodilo, da so pravno odločilna za presojo ugovora o primernosti kupnine in neobičajnih tržnih pogojih odkupa terjatev, je pravilna odločitev sodišča, da za njihovo ugotovitev ni potrebovalo pomoči sodnega izvedenca finančne stroke. Pritožnik konkretno ne izpostavi nobenega takšnega dejstva, na katerega je sodišče v izpodbijanemu sklepu oprlo svojo odločitev o ugovoru primernosti kupnine in neobičajnih tržnih pogojih odkupa terjatev, vendar bi po njegovem mnenju za njegovo ugotovitev ali razjasnitev potrebovalo strokovno znanje sodnega izvedenca finančne stroke.

14. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je pri odločitvi upoštevalo vloge in navedbe D., a. s., D. GmbH in F., d. o. o., ki so po prenosu terjatev izgubili položaj strank postopka. Pritožnik ni določno navedel, katere vloge in navedbe naj bi to bile. Tudi ni podal nobenih podatkov v smislu njihovih oznak, kot so datum, kraj izdaje, podpisnik ipd., da bi jih bilo mogoče identificirati, kot tudi ni navedel ničesar glede njihove vsebine. Tako lahko višje sodišče ugotovi le, da izpodbijani sklep v obrazložitvi uvodoma vsebuje povzetek Izjave D., a. s. (sklop "Povzetek navedb in odgovorov glede očitka zlorabe pravic", 13. točka obrazložitve). Vendar pa ne more pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje na Izjavo D., a. s., oprlo svojo odločitev, saj je ni navedlo ne med dokazi, ki jih je izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev (sklop "Dokazni postopek", 23. do 25. točka obrazložitve), ne med dejstvi, pomembnimi za odločitev, ki jih je obsegalo dokazovanje, in jih je sodišče štelo za dokazana (sklop "Odločitev sodišča glede zatrjevane zlorabe pravic", 26. do 55. točka obrazložitve). V preostalem pa navedenega pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno niti to, za katere druge vloge navedenih družb naj bi šlo, kot tudi ne, katera so tista dejstva oziroma dokazi iz njih, ki naj bi jih sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji in utemeljitvi sprejete odločitve.

15. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Upnik je priglasil stroške pritožbe, ki jih krije sam na podlagi 129. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Takšno stališče izhaja tudi iz VSL sklep Cst 376/2021 in Cst 377/2021 z dne 13. 10. 2021.