Jedro

Okoliščina, da je predlagateljica višja sodnica višjega sodišča ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega okrožnega sodišča, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Na Okrožnem sodišču v Mariboru je bila vložena tožba tožeče stranke A. A. (v osebnem stečaju) zoper tožence B. B., C. C. in D. D. zaradi ugotovitve neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic.

2. Predlagateljica je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podala predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Tehten razlog, ki naj bi po mnenju predlagateljice utemeljeval prenos pristojnosti, naj bi bil v zagotovitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča. Tretja toženka v predmetnem gospodarskem sporu (in hkrati tožnikova soproga) je namreč višja sodnica na Višjem sodišču v Mariboru, ki se nahaja v isti zgradbi kot Okrožno sodišče v Mariboru, zaradi česar se pozna in redno srečuje s sodniki tega sodišča. Čeprav je sodnica na oddelku za prekrške, občasno gostuje v gospodarskih in pravdnih pritožbenih senatih. Poleg tega je od leta 2014 tudi članica personalnega sveta Višjega sodišča v Mariboru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za takšno ugotovitev.

5. Okoliščina, da je predlagateljica (tretja toženka) v obravnavani zadevi višja sodnica Višjega sodišča v Mariboru ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. V predlogu predlagateljica sicer opozarja na izločanje sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru, vendar pa je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru Su 343/2015-2 z dne 20. 8. 2015 zavrnjen vložen predlog za izločitev okrožne sodnice v obravnavani zadevi. Sicer pa gre tako pri Okrožnem sodišču v Mariboru kot pri Višjem sodišču v Mariboru za večji sodišči, zaradi česar že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih. Tudi okoliščine, da predlagateljica občasno gostuje v gospodarskih in pravdnih pritožbenih senatih ter da je članica personalnega sveta Višjega sodišča v Mariboru, ne pomenijo, da bo posledično prizadeta subjektivna ali objektivna nepristranskost sodnikov sodišča prve stopnje. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Poleg tega je z institutom izločitve sodnika onemogočeno, da bi predlagateljica lahko kot hierarhično višja sodnica morebiti odločala v zadevah, v katere je osebno vpletena.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.