Jedro

Iz predloženih spisov je razvidno, da tožeča stranka zakonskim zahtevam glede vsebine prošnje ni zadostila. V vlogi, ki jo je sicer vložila na predpisanem obrazcu, ni navedla vseh podatkov, ki jih zahtevajo predhodno citirane določbe 32. člena ZBPP. Tožena stranka jo je zato pozvala naj svojo vlogo v danem roku dopolni in jo opozorila na pravne posledice, če tega ne bo storila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je dne 21. 4. 2017 prejela prošnjo tožeče stranke, s katero prosi za dodelitev bpp za revizijo, obnovo postopka in vrnitev v prejšnje stanje v zadevi R 29/2014, z navedbo sodb Upravnega sodišča RS št. III U 25/2017, III U 28/2017 in III U 39/2017. Glede na to, da je bila prošnja tožeče stranke nejasna, saj je v prošnji navedla, da želi bpp za revizijo, obnovo postopka in vrnitev v prejšnje stanje v zadevi R 29/2014, navedla pa je tudi sodbe Upravnega sodišča št. III U 24/2017, III U 28/2017 in III U 39/2017, je tožena stranka v skladu z 66. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse kar je treba, da se lahko obravnava, prav tako pa mora imeti vse druge sestavine, ki jih določa zakon ali drugi predpis, tožečo stranko s sklepom z dne 24. 4. 2017 pozvala, naj pojasni, v kateri zadevi želi bpp, kakšno pravno sredstvo želi vložiti, oziroma kakšno sodno varstvo sploh želi uveljavljati.

2. Tožeča stranka je dne 19. 5. 2017 poslala odgovor, iz katerega pa ni bilo mogoče ugotoviti, kaj dejansko želi in kakšno pravno varstvo želi uveljavljati ter v kateri zadevi. Dne 23. 5. 2017 je tožeča stranka poslala novo vlogo, v kateri navaja vrsto sklepov upravnega sodišča, priložila pa je sklep Upravnega sodišča opr. št. III U 83/2017 z dne 26. 4. 2017, s katerim je Upravno sodišče njeno tožbo zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča opr. št. Bpp 411/2016 z dne 7. 11. 2016 zavrglo in to zato, ker je bilo o takšni tožbi že pravnomočno razsojeno s sodbo Upravnega sodišča opr. št. III U 290/2016 z dne 27. 1. 2017, ki jo je prejela 15. 2. 2017. Kolikor želi tožeča stranka vložiti pritožbo zoper navedeni sklep Upravnega sodišča, je njena prošnja nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), saj bi sodišče njeno pritožbo nedvomno zavrglo iz razloga že razsojene stvari. Glede ostalih navedenih sklepov tožena stranka ugotavlja, da prošnja za dodelitev bpp ni razumljiva, saj tožeča stranka teh sklepov ni priložila k vlogi in tudi ni navedla kdaj jih je prejela. Pošnjo tožeče stranke je zato zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno (drugi odstavek 37. člena ZBPP).

3. Tožeča stranka se s sprejeto odločitvijo ne strinja. V tožbi smiselno predlaga, da se odločitev odpravi in se ji odobri bpp. Navaja, da jo je Upravno sodišče v dopisu z dne 21. 4. 2017 seznanilo, da je zadeva socialne vsebine in da je zato pristojen organ za bpp Delovnega in socialnega sodišča. Vloge so povezane in enake zaradi izsiljevanja in prisiljevanja, spravila v psihiatrično bolnico in odprodaje stanovanja. Zato bi ji tudi morala biti odobrena bpp. Nesmiselna je trditev, da iz vloge ni razvidno, kaj želi. To je namreč jasno razvidno iz navedbe v naslovu vloge ter izhaja iz opomb pri prilogah, ki so bile priložene k vlogi z dne 18. 5. 2017. Zadeva je socialne vsebine, zato je v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča. Ker zadeva dejansko ni bila obravnavana, je utemeljena zahteva za razveljavitev izpodbijanega sklepa in predlog, da se zadeva vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v ponovno obravnavanje, zaradi kršitev človekovega dostojanstva in osebnostnih pravic ter ustrezne bpp.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis s prilogami, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je po mnenju sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe po oceni sodišča navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

7. Dodelitev bpp urejajo določbe ZBPP. Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za bpp po določbah ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP).

8. O dodelitvi bpp se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (125. člen in prvi odstavek 66. člena ZUP). Glede tega prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo za dodelitev bpp vloži pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega, to je drugega odstavka 32. člena ZBPP. Ta predpisuje, da mora prošnja za bpp vsebovati: osebno ime, davčno številko, enotno matično številko in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca, podatke njegovih družinskih članov, podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega bpp. Če je prosilec tujec, mora prošnja vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tretji odstavek 32. člena ZBPP). Šele takšna prošnja pomeni ustrezno podlago za ugotavljanje ali so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za dodelitev bpp (v tej zvezi glej tudi 20. člen ZBPP ter 32. člen ZBPP-c).

9. Iz predloženih spisov je razvidno, da tožeča stranka navedenim zakonskim zahtevam glede prošnje v obravnavanem primeru ni zadostila. V vlogi, ki jo je sicer vložila na predpisanem obrazcu, ni navedla vseh podatkov, ki jih zahtevajo predhodno citirane določbe 32. člena ZBPP. Tožena stranka jo je zato pozvala naj svojo vlogo v danem roku dopolni in jo opozorila na pravne posledice, če tega ne bo storila. Tožeča stranka se je poziv sicer odzvala, vendar z nejasno vlogo, h kateri je priložila sklep Upravnega sodišča opr. št. III U 38/2017 z dne 26. 4. 2017. S tem sklepom je Upravno sodišče RS tožbo tožeče stranke zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča opr. št. Bpp 411/2016 z dne 7. 10. 2016 zavrglo, ker je bilo o takšni tožbi že pravnomočno razsojeno s sodbo Upravnega sodišča opr. št. III U 390/2016 z dne 27. 1. 2017, ki jo je tožeča stranka prejela dne 15. 2. 2017. Kolikor je tožeča stranka želela vložiti pritožbo zoper priloženi sklep Upravnega sodišča RS, je njena prošnja nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj bi sodišče pritožbo, tudi če bi jo vložil odvetnik, nedvomno zavrglo iz razloga že razsojene stvari. Glede ostalih navedenih sklepov v prošnji za bpp pa tudi naslovno sodišče ugotavlja, da prošnja za dodelitev bpp ni razumljiva, saj tožeča stranka ni navedla sodišča, ki je v zadevah odločalo in tudi ni navedlana katero odločitev v zadevi R 29/2014 se njena prošnja za bpp nanaša. 10. Tožbene navedbe tudi sicer ostajajo na ravni pavšalnih očitkov. O takšnih očitkih pa se niti tožena stranka niti sodišče ni dolžno oziroma niti ne more vsebinsko opredeljevati.

11. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo ni našlo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.