Jedro

Zahteva stranke za povrnitev stroškov mora biti pravočasna. Pravočasnost zahtevka je odvisna od tega ali se odločba izda na podlagi obravnavanja, tedaj mora stranka vložiti zahtevo do konca obravnave ali brez poprejšnjega obravnavanja, tedaj mora stranka povrnitev stroškov zahtevati v predlogu o katerem naj sodišče odloči (tretji odstavek 163. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Naknadna zahteva za povrnitev stroškov je mogoča le v primerih, ko nastopijo okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP), pri čemer so mišljene okoliščine, ki so izven sfere stranke, ki uveljavlja povrnitev stroškov.

Odločitev sodišča druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo odvetnika A. A. za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrglo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje odvetnik. V pravočasni pritožbi navaja, da je takšna odločitev sodišča zmotna in protispisna, ko se sodišče sklicuje na določilo sedmega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in da prične petnajstdnevni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov teči od dneva vložitve pritožbe. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ki se smiselno uporablja, posebnih določb o slednjem nima, prav tako ne Zakon o duševnem zdravju - ZDZdr. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o zavrnitvi pritožbe z dne 19. 3. 2024 pritožniku vročen 2. 4. 2024 in pritožnik je zahteval nagrado pravočasno, torej 4. 4. 2024, saj se je takrat postopek končal oziroma analogno ustavil, zato mu je takrat pričel teči petnajstdnevni rok za vložitev zahteve za odločitev o stroških. Uporaba 163. člena ZPP je tudi sicer vprašljiva, saj gre za nepravdni postopek po katerem vsaka stranka krije sama svoje stroške. Ker sodišče v pravdnem postopku odloča praviloma na glavni obravnavi in je praviloma izrek o stroških zajet v odločitev o glavni stvari, je seveda logično, da morajo stroški biti priglašeni tako, da lahko sodišče o njih odloči skupaj z odločitvijo o glavni stvari. Izjema je določena v četrtem in sedmem odstavku 163. člena ZPP. V obravnavanem primeru gre za obligacijsko pravno razmerje med sodiščem (RS) in odvetnikom, kot s strani sodišča po uradni dolžnosti postavljenem zastopniku nasprotnega udeleženca in odločitev o višini njegove nagrade in stroškov ne sodi v izrek o glavni stvari. Sodišče se povsem neutemeljeno tudi sklicuje na 242. člen ZPP, ki se nanaša na povrnitev stroškov prič. Prav tako pa ni uporaben 13. in 23. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki se nanaša na tolmače, priče in izvedence. Med pritožnikom in sodiščem je obstajalo obligacijsko razmerje na podlagi sklepa sodišča, s katerim je bil postavljen nasprotnemu udeležencu, kot odvetnik po uradni dolžnosti in v kolikor sodišče ne uporabi analogno sedmega odstavka 163. člena ZPP, je potrebno presojati razmerje med sodiščem in odvetnikom v luči Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in takšen zahtevek odvetnika štet za pravočasnega. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odloči o stroških odvetnika, oziroma sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi z 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

5. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zoper odločitev sodišča prve stopnje, in sicer sklep Pr 70/2024 z dne 5. 3. 2024 odvetnik vložil pritožbo v kateri pa stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. Sodišče druge stopnje je o njegovi pritožbi zoper glavno stvar, odločilo na seji 19. 3. 2024 (I Cp 223/2024). Ker pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil sodišče druge stopnje o stroških ni odločalo.

6. Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje je odvetnik - pooblaščenec nasprotnega udeleženca, podal predlog za povrnitev nagrade in stroškov pritožbenega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom, kot prepoznega, zavrglo.

7. Zahteva stranke za povrnitev stroškov mora biti pravočasna. Pravočasnost zahtevka je odvisna od tega ali se odločba izda na podlagi obravnavanja, tedaj mora stranka vložiti zahtevo do konca obravnave ali brez poprejšnjega obravnavanja, tedaj mora stranka povrnitev stroškov zahtevati v predlogu o katerem naj sodišče odloči (tretji odstavek 163. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave, zato mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v pritožbi. Naknadna zahteva za povrnitev stroškov je mogoča le v primerih, ko nastopijo okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP), pri čemer so mišljene okoliščine, ki so izven sfere stranke, ki uveljavlja povrnitev stroškov.

9. Za takšno situacijo v konkretnem primeru ne gre. Odločitev sodišča druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.1

10. Na navedeno tudi ne more vplivati dejstvo, da je odvetnik, pooblaščenec nasprotnemu udeležencu, bil postavljen po uradni dolžnosti, saj tudi za njega veljajo, glede povračila stroškov, določbe 163. člena ZPP, glede načina in pravočasnosti priglasitve stroškov. Res je, da ZDZdr posebnih določb o povrnitvi stroškov pooblaščenca nima, zato pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem in nepravdnem postopku.

11. Glede na obrazloženo, ker pritožnik stroškov pritožbenega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ni priglasil, sodišče druge stopnje o njih ni moglo odločati in so tako naknadno priglašeni stroški prepozni, zato je sodišče prve stopnje predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, pravilno s sedaj izpodbijanim sklepom zavrglo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 42. člena ZNP-1).

1 VSRS sklep Cp 20/2018 z dne 31. 5. 2018.