Jedro

Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih res lahko pomeni „drug tehten razlog“. Vendar pa takšna okoliščina sama po sebi še ne narekuje ugoditve predlogu. Odločitev o tem je namreč odvisna od vseh okoliščin primera. Tako so pomembna predvsem vprašanja: kakšno delo opravlja ta oseba, kako veliko je sodišče, kakšni so odnosi med zaposlenimi, kakšna je narava spora in kakšna je narava postopka; pa tudi, kako na okoliščino, ki naj bi utemeljevala delegacijo pristojnosti, gledajo stranke postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica je na Okrajno sodišče na A. vložila tožbo, s katero je od toženca (bivšega partnerja) zahtevala vrnitev darila.

2. Okrajno sodišče na A. je takoj po vložitvi tožbe Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljilo s pojasnilom, da je tožnica zaposlena pri sodečem sodišču (na izvršilnem oddelku), zato meni, da obstajajo tehtni razlogi za delegacijo pristojnosti.

**Odločitev o predlogu**

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Merilo "drugih tehtnih razlogov", na katero se sklicuje tudi sodeče sodišče, je pravni standard, ki zajema določene objektivne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj. Ti razlogi (drugače kot izločitveni razlogi) zadevajo celo sodišče in ne le posameznega sodnika. Razlikovati je zato treba subjektivno nepristranskost sodnika, ki se kaže zlasti v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, in objektivno nepristranskost, ki se kaže v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.1

5. Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih res lahko pomeni „drug tehten razlog“. Vendar pa takšna okoliščina sama po sebi še ne narekuje ugoditve predlogu. Odločitev o tem je namreč odvisna od vseh okoliščin primera. Tako so pomembna predvsem vprašanja: kakšno delo opravlja ta oseba, kako veliko je sodišče, kakšni so odnosi med zaposlenimi, kakšna je narava spora in kakšna je narava postopka.2 Nenazadnje je pomembno tudi, kako na okoliščino, ki naj bi utemeljevala delegacijo pristojnosti, gledajo stranke postopka (t. i. odprta razprava o spornih procesnih vprašanjih).

6. V obravnavanem primeru je sodišče predlog za delegacijo pristojnosti na Vrhovno sodišče vložilo takoj po prejemu tožbe. V predlogu je le pavšalno navedlo, da „je tožnica zaposlena na izvršilnem oddelku sodečega sodišča,“ kar po zgoraj obrazloženem ne zadošča.3 Ob okoliščini, da Okrajnega sodišča na A. glede na število zaposlenih ni mogoče šteti za majhno, ampak za srednje veliko sodišče, tako s strani predlagatelja ostajata nepojasnjeni (vsaj še) vprašanji, kakšno delo na izvršilnem oddelku opravlja tožnica in kako tesni so odnosi med zaposlenimi na sodišču. 7. Ker golo dejstvo, da je tožnica zaposlena na sodečem sodišču samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, drugih okoliščin, ki bi takšno odločitev utemeljevale, pa predlagatelj ne navaja, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrnilo.

1 N. Betetto v: L. Ude et al..: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 289-295. 2 Glej sklepa Vrhovnega sodišča I R 89/2019 z dne 27. 6. 2019 in I R 127/2018 z dne 13. 9. 2018. 3 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča I R 37/98 z dne 2. 9. 1998.