Jedro

Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Pritožnik je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za sodno varstvo storilca K.V. Sklenilo je še, da je storilec dolžan plačati sodno takso, ki jo bo odmeril prekrškovni organ po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1).

Zoper takšen sklep je pritožbo vložil storilčev zagovornik, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov po ZKP. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek zoper storilca ustavi, podredno pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je bil storilec v zvezi z odločanjem o vloženi zahtevi za sodno varstvo vabljen pred zaprošenim Okrajnim sodiščem v Mariboru na zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 24.1.2012. V vabilu je bil izrecno opozorjen, da se bo v primeru, da se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1 štelo, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil. Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo. Pritožba dejstva, da storilec ni predložil zdravniškega spričevala, ki bi dokazovalo njegovo opravičeno odsotnost z zaslišanja, ni izpodbila, zato ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine prekrška in storilčeve osebne razmere za odločitev v obravnavani zadevi niso pomembne in nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1. Pritožniku bo sodna taksa odmerjena s plačilnim nalogom prekrškovnega organa pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z ZST-1.