Jedro

Na podlagi 12. člena ZMed mora izdajatelj pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid. Izdajatelj mora v razvid medijev priglasiti tudi odgovorno osebo izdajatelja in odgovornega urednika. Iz navedenega razloga je splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno ugotavljati, kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, saj je to razvidno iz razvida medijev. Na ta način so določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča in prvotožena stranka krijeta sami stroške pritožbenega postopka.

OBRAZLOŽITEV:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna nerazdelno plačati tožnici 60.000.000,00 SIT (250.375,56 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2006 dalje do plačila in da je prvotožena stranka dolžna objaviti sodbo v roku 15 dni (točka I). Tožnici je bilo naloženo, da povrne pravdne stroške prvotoženi stranki v višini 4.703,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II).

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Na spletni strani xy.com je podatek, da prvotožena stranka ustvarja dva vodilna komercialna televizijska programa: X in Y ter vodilno spletno stran xy.com. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj je med odločilnimi dejstvi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami, saj je tožnica predložila izpisek iz spletne strani tožene stranke, ki potrjuje, da je prvotožena stranka ustvarila zgoraj navedena komercialna televizijska programa. Navedene listine prvo sodišče ni upoštevalo in ni ugotavljalo, pri katerem delodajalcu so bili zaposleni novinarji, ki so pripravljali sporne prispevke, saj na podlagi prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika

(1)

, za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec tretji osebi, odgovarja fizična ali pravna oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena. Pogodbe z delavci je sklepala prvotožena stranka, zato je podana njena odgovornost. Tožnica stroškov postopka ne bo mogla povrniti, glede na njeno slabo finančno stanje.

Prvotožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku

(2)

). Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je med odločilnimi dejstvi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami (15. točka 339. člena ZPP) in da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo predloženega izpiska spletne strani xy.com. Drugih procesnih kršitev tožnica ne zatrjuje, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, ki bi vplivale na zakonitost sodne odločitve.

Odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjenje nosi izdajatelj in odgovorni urednik, ki sta vpisana v razvid medijev. Na podlagi 12. člena Zakona o medijih

(3)

mora izdajatelj pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid. Izdajatelj mora v razvid medijev priglasiti tudi odgovorno osebo izdajatelja in odgovornega urednika. Iz navedenega razloga je splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno ugotavljati, kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, saj je to razvidno iz razvida medijev. Na ta način so določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.

Pritožba opredeljeno ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da prvotožena stranka ni vpisana kot izdajatelj medijev X d.o.o., xy.com oziroma Y, kakor tudi ne, da drugotoženec ni vpisan v razvid medijev kot odgovorni urednik. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da prvotožena stranka ne more postati nosilka pravic in obveznosti po ZMed, saj ni niti medij niti izdajatelj medija. Tožnica zatrjuje, da ji je bila škoda storjena z objavo prispevka, torej s širjenjem programskih vsebin prek izdajatelja medija

(4)

. Po njenem »vedenju naj bi novinarji«, ki so v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki in ne pri X d.o.o. pripravljali prispevke, zato bi moralo prvo sodišče pozvati prvotoženko, da predloži pogodbe, na podlagi katerih je sodelovala z avtorji spornih prispevkov. Trditvena podlaga tožnice ne dopušča zaključka, da bi delavci tožene stranke povzročili škodo tožnici, saj iz njenih navedb izhaja, da je škoda nastala z objavo prispevkov.

Prvo tožena stranka je gospodarska družba in (le) ustanoviteljica oziroma lastnica izdajatelja, kar dokazuje kopija iz spletne strani, na katero se sklicuje tožnica v pritožbi. Programska vsebina je v domeni izdajatelja medija, ki imenuje odgovornega urednika, novinarji pa so zaposleni pri izdajatelju

(5)

. Tožnica ni podala trditvene podlage o razlogih, zaradi katerih naj bi prvotožena stranka odgovarjala kot gospodarska družba za svoje delavce, ki naj bi potrditvah tožnice pripravljali sporne prispevke za izdajatelja. Opis ravnanj posameznih novinarjev

(6)

, brez trditvene podlage o povezavi prvotožene stranke in izdajatelja medija pri objavi prispevkov, ki naj bi tožnici povzročili škodo, ne zadošča za presojo odgovornosti prvotožene stranke po 147. členu OZ.

Ker razlogi v pritožbi niso utemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnica je v pravdi propadla, zato je dolžna povrniti prvotoženi stranki pravdne stroške na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Pri odločitvi o povrnitvi pravdnih stroškov se upošteva le uspeh v pravdi, ne pa tudi morebitna plačilna nesposobnost tožnice.

Pritožbeno sodišče je odločalo tudi o povrnitvi pritožbenih stroškov na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo prvotožene stranke pa ni bil potreben, zato pravdni stranki krijeta vsaka sama stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju OZ.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3)V nadaljevanju ZMed.

(4) Podrobneje glej sodbo sodišča prve stopnje sedmi odstavek stran 3 in prvi odstavek na strani 4. (5) Glej prvi odstavek 18, člena, 21. člen in 22. člen ZMed.

(6) Glej pripravljalno vlogo tožnice z dne 28.5.2009 stran 69.