Jedro

V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja.

Izrek

I. Pritožba upnika A. A. se zavrne.

II. Pritožbi upnika B. B. d. o. o. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v po njem izpodbijanem delu 1. točke izreka, to je v delu, v katerem je bil upnik napoten, da mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve in ločitvene pravice, navedene pod zaporedno št. 185 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 19. 6. 2015, spremeni tako, da se upravitelja napoti, da v roku enega meseca vloži: - tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 259.709,10 EUR s pp in - tožbo v skladu z 275.členom ZFPPIPP glede prijavljene in prerekane ločitvene pravice oziroma tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, ali da nadaljuje postopek, v kolikor je tožba že vložena.

III. Pritožba upnika C. C. d. o. o. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v po njem izpodbijanem delu 1. točke izreka potrdi.

IV. Pritožbi upnika D. D. d. o. o. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v po njem izpodbijanem delu 1. točke izreka spremeni tako, da se napoti upravitelja, da v drugem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 196.913,52 EUR z obrestmi in ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve na nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi z ID znakom 0000 in 0001, pod ID pravice ...

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 6. 2015, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah je odločilo tako, da se ugotovi, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 6. 2015 in je upravitelju naložilo prednostno plačilo terjatev iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (2. točka izreka). Ugotovilo je, da obstaja izločitvena pravica upnika E. d. o. o., na opremi: Standard Device, serijska št. 0, in upravitelju naložilo, da te stvari izroči upniku (3. točka izreka).

2. Upnik A. A. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upnik B. B. d. o. o. je zoper del 1. točke izreka sklepa, v katerem ga je sodišče napotilo, da mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice pod zap. št. 185 končnega seznama preizkušenih terjatev. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka spremeni tako, da na uveljavitev zahtevka za ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice napoti upravitelja, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo v tem delu vrne v nov postopek.

4. Upnik C. C. d. o. o. je pravočasno vložil pritožbo zoper del 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, v katerem ga je sodišče napotilo, da v drugem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice na premičninah pod točko 2 terjatve, navedene pod zaporedno št. 119 končnega seznama preizkušenih terjatev. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da na uveljavitev zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice na nepremičninah v drugem postopku napoti upravitelja.

5. Upnik D. D. d. o. o. je pravočasno vložil pritožbo zoper del 1. točke izreka, v katerem je bil napoten, da mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice na nepremičninah. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da napoti upravitelja, da v drugem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice.

6. Pritožbi upnikov A. A. in C. C. d. o. o. nista utemeljeni. Pritožbi upnikov B. B. in D. D. d. o. o. sta utemeljeni.

K pritožbi upnika A. A. 7. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je kršilo njegove pravice, ker mu ni poslalo sklepa o preizkusu terjatev, izpiska terjatev ter končnega seznama preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic.

8. V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se v skladu z določbami 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP ne določa, da bi zgoraj navedena pisanja sodišče moralo vročiti upniku.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil osnovni seznam preizkušenih terjatev objavljen na spletnih straneh AJPES 18. 2. 2015, sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev pa 26. 6. 2015. V skladu z določbo četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je upnik seznanil z vsebino zgoraj navedenih sodnih pisanj s potekom 8 dni po objavi teh pisanj na spletnih straneh AJPES.

10. Pritožba upnika se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan noben od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi upnika B. B. d. o. o. 11. Upnik trdi, da je v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavil terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi Pogodbe o odkupu terjatev št. 6 (Pogodba) in Sporazuma o zavarovanju (Sporazum), ki sta del notarskega zapisa opr. št. SV 557/2014. Za zavarovanje plačila je stečajni dolžnik ustanovil nadhipoteko v korist upnika na nepremičninah. Upnik tako razpolaga z izvršilnim naslovom za pridobitev terjatve in ločitvene pravice na terjatvi do dolžnikovega dolžnika z vpisano hipoteko v zemljiški knjigi. Nadalje navaja, da je zato, ker je dolžnik zamujal s plačilom po zgoraj navedeni Pogodbi in Sporazumu o zavarovanju, vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodišče pa je izdalo sklep o izvršbi pod opr. št. Ig 39/2014. Na podlagi navedenega sklepa je pridobil ločitvene pravice na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano hipoteko v zemljiški knjigi, drugih terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah, na katerih je vpisana zastavna pravica v registru neposestnih zastavnih pravic. Upnik zato meni, da bi sodišče moralo napotiti upravitelja, da vloži tožbo za ugotovitev neobstoja prijavljene in prerekane terjatve in ločitvene pravice, v skladu z določbami drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 308. člena ZFPPIPP, in graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pravdo napotilo upnika.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v prijavi terjatve in ločitvene pravice navedel, da je pridobil terjatev na podlagi sklenjene Pogodbe o odkupu terjatev št. 6 z dne 4. 6. 2014 in Sporazuma o zavarovanju terjatve, oboje v notarskem zapisu SV 557/2014, na podlagi katerega je upnik prodal stečajnemu dolžniku terjatev do dolžnika F. F. d. o. o. v višini 242.242,19 EUR. Na podlagi Sporazuma je bila v zavarovanje kupnine ustanovljena nadhipoteka v korist upnika na terjatvi, ki jo ima G. d. d. v stečaju do svojega dolžnika H. d. o. o. in sicer terjatvi v znesku 475.000,00 EUR na podlagi sklepa o izvršbi VL 12273/2014 z dne 10. 2. 2014. Terjatev je zavarovana s hipoteko pri več nepremičninah.

13. Pritožbeno sodišče po vpogledu v notarski zapis notarke I. I. SV 557/2014 z dne 4. 6. 2014, kateremu sta stranki priznali pravno naravo izvršilnega naslova (v njem je dolžnik izrecno soglašal, da je notarski zapis po 4. členu Zakona o notariatu v zvezi z 20.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju neposredno izvršljiv glede njegovih obveznosti ob dospelosti, to je glede plačila kupnine v višini 242.242,19 EUR), ugotavlja, da je bila v zavarovanje kupnine po Pogodbi o odkupu terjatev, ki jo je dolžan plačati prevzemnik terjatev (stečajni dolžnik), ustanovljena nadhipoteka pri hipoteki ID pravice ..., vknjiženi na posameznih nepremičninah, vse k. o. X. Nadhipoteka na navedenih nepremičninah je vpisana v zemljiški knjigi.

14. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je upnik prijavil ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, pa tudi na drugih terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika ter na premičninah, ki naj bi jo pridobil na podlagi sklepa o izvršbi in opravljenih rubežnih dejanjih izvršitelja.

15. Iz listinske dokumentacije, ki jo je upnik priložil k prijavi terjatve, izhaja, da je bila v zavarovanje plačila kupnine po Pogodbi o odkupu terjatev ustanovljena nadhipoteka v korist upnika na posameznih nepremičninah, last dolžnikovega dolžnika H. d. o. o., ki je vknjižena v zemljiški knjigi. Poleg tega je bil na podlagi zgoraj navedenega notarskega zapisa izdan sklep o izvršbi, s katerim je sodišče za poplačilo upnikove terjatve dovolilo izvršbo z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov, rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika H. d. o. o., rubežem denarnih sredstev na dolžnikovih računih in rubežem dolžnikovih premičnih.

16. V skladu z določbo tretjega odstavka 149.člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se za nadhipoteko uporabljajo določila, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi. Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolžnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena (prvi odstavek 179. člena SPZ). V izvršilnem postopku pa upnik pridobi zastavno pravico na terjatvi z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog (četrti odstavek 107. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pa se opravi z vpisom rubeža v zemljiško knjigo (prvi odstavek 113. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil rubež upnikove terjatve že vpisan v zemljiško knjigo in je začel učinkovati dne 29. 8. 2014. 17. V skladu z določbo prvega odstavka 87. člena ZIZ upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh (premičninah) z rubežem, če se vodi register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, pa z vpisom rubeža v register. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predložil potrdilo o opravljenem vpisu rubeža št. 318-48027.1 št. zadeve 48027 z dne 1. 9. 2014 in potrdilo o opravljenem vpisu rubeža št. 318-48027.2 št. zadeve 48027 z dne 2. 9. 2014, iz katerih izhaja, da je bil rubež premičnin (vozil in opreme), na katerih upnik uveljavlja ločitveno pravico za poplačilo svoje terjatve, vpisan v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic.

18. Upnik je torej izkazal, da je prijavljena ločitvena pravica na navedenih premičninah in na terjatvi, zavarovani z zastavno pravico na nepremičninah nastala, in sicer na podlagi izvršilnega naslova oziroma z vpisom v zemljiško knjigo (z vpisano nadhipoteko).

19. Z izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače (136. člen ZIZ). Po določbi drugega odstavka 107. člena ZIZ je rubež terjatve opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve pridobi upnik na njej zastavno pravico. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik ni izkazal, kdaj je bil sklep o rubežu denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet in rubežu dolžnikovih denarnih terjatev vročen dolžnikovemu dolžniku. Zato torej tudi ni izkazal, da je zastavna pravica in s tem ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovih dolžnikov in sredstvih na računih dolžnika nastala.

20. Sodišče prve stopnje bi glede na zgoraj navedeno moralo napotiti upravitelja, da v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP vloži tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in v skladu z določbo drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP tožbo po 275.členu ZFPPIPP oziroma tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko in premičninah, vpisanih v register neposestnih zastavnih pravic, prenehala ali da ne obstaja. Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja. Ker upnikova prijavljena terjatev temelji na izvršilnem naslovu in ker je njegova prijavljena ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko in na premičninah nastala na podlagi izvršilnega naslova oziroma z vpisom v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče odločilo, da napoti upravitelja, da vloži tudi tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice na terjatvah do dolžnikovih dolžnikov in sredstvih na računih dolžnika.

21. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka spremenilo tako, da je na ustrezen postopek namesto upnika napotilo upravitelja, kot je razvidno iz 2. točke izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V kolikor je upravitelj že vložil izpodbojno tožbo, bo postopek po tej tožbi le nadaljeval. K pritožbi upnika C. C. d. o. o. 22. Upnik trdi, da je v stečajnem postopku med drugim prijavil ločitveno pravico na premičninah (betonarni na ... in betonarni v ...), s konkretno navedeno podporno opremo. Trdi, da je ločitvena pravica na navedenih premičninah nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke J. J. opr. št. SV 909/2013 z dne 10. 12. 2013 in da je v AJPES v registru neposestnih zastavnih pravic vknjižena zastavna pravica na predmetnih premičninah. Zato meni, da bi moralo sodišče v skladu s 308. členom ZFPPIPP napotiti upravitelja, da vloži zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, in ne upnika.

23. Pritožbeno sodišče po vpogledu v notarski zapis notarke J. J. SV 909/2013 z dne 10. 12. 2013 ugotavlja, da je bila z njim ustanovljena neposestna zastavna pravica na zgoraj navedenih premičninah. Po določbi prvega odstavka 171. člena SPZ neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register iz 177. člena SPZ, nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja (četrti odstavek 171. člena SPZ).

24. Pritožnik sicer trdi, da je v AJPES-u v registru neposestnih zastavnih pravic vknjižena zastavna pravica na predmetnih nepremičninah, vendar pa navedenega ni trdil v prijavi ločitvene pravice, niti za te trditve ni predložil nobenega dokaza. Tudi upravitelj v odgovoru na pritožbo upnika navaja, da le-ta za neposestno zastavo premičnih sredstev ni izkazal vpisa v register.

25. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno napotilo upnika, da v drugem postopku uveljavlja zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice na premičninah.

26. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi upnika D. D. d. o. o. 27. Upnik navaja, da je v stečajnem postopku prijavil terjatev v višini 232.908,82 EUR, od tega zneska za del v višini 196.913,52 EUR tudi ločitveno pravico na nepremičninah z ID znakom 0000 in 0001. Upnik meni, da bi glede tega dela prijavljene terjatve in ločitvene pravice moral biti na pravdo napoten upravitelj, saj je terjatev zavarovana z zastavno pravico na zgoraj navedenih nepremičninah, kot to izhaja iz izpiska iz zemljiške knjige.

28. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v stečajnem postopku med drugim prijavil terjatev po Kreditni pogodbi št. 1 z dne 9. 12. 2013 v višini 150.000,00 EUR in terjatev po Posojilni pogodbi št. 2 z dne 18. 12. 2013 v višini neplačanega zneska 44.883,01 EUR glavnice in obresti v višini 320,70 EUR. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino z ID znakom 0000 in 0001 izhaja, da je pod ID pravice ... vknjižena zastavna pravica za terjatev v višini 510.000,00 EUR ter terjatev v višini 150.000,00 EUR, vse z obrestmi, ter zaznamovana neposredna izvršljivost Posojilne pogodbe št. 2 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na podlagi člena 142 SPZ, notarja K. K., opr. št. SV 124/14 z dne 26. 3. 2014. 29. Ob povedanem se izkaže, da je upravitelj prerekal terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu in ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Zato bi sodišče prve stopnje moralo napotiti upravitelja, in ne upnika, da v drugem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice.

30. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka spremenilo tako, da je na pravdo napotilo upravitelja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).